Formalno, priložnostno in neformalno učenje

Formalno učenje

Med cilji slovenskega izobraževalnega sistema po Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja so:

• vzgoja za medsebojno strpnost,
• razvoj ozaveščenosti glede enakosti med spoloma,
• spoštovanje človeške raznolikosti in medsebojnega sodelovanja,
• spoštovanje človekovih pravic, pravic otrok in temeljnih svoboščin,
• razvoj sposobnosti, ki so potrebne za življenje v demokratični družbi,
• razvoj jezikovnih znanj,
• izobraževanje za trajnostni razvoj in aktivno sodelovanje v demokratični družbi, vključno s poglobljenim razumevanjem in odgovornim odnosom do samih sebe,
• zdravje,
• svoja kultura in kultura drugih,
• naravno in družbeno okolje ter
• naslednje generacije.

 

V okviru formalnega učenja se omenjena vprašanja prenašajo prek več predmetov, medpredmetnega sodelovanja ter različnih obšolskih in projektnih dejavnosti.

 

V zadnjih letnikih srednjih šole jih pokrivajo številni predmeti v okviru načrtovanega programa, in sicer se teme obravnavajo pri denimo filozofiji, sociologiji, zgodovini, geografiji in maternemu jeziku, med dejavnostmi, ki vključujejo celo šolo, ter široki paleti priložnosti, ki jih imajo dijaki s sodelovanjem v življenju šole in lokalne skupnosti.;

 

Dijaki zaključnih letnikov srednjih šol pa svetovna vprašanja obravnavajo pri dveh predmetih:

• Zgodovina
• Sociologija

 

O temah razpravljajo s pomočjo medpredmetnega pristopa, saj se vprašanja prepletajo tudi z drugimi predmeti, kot je denimo biologija (ekologija).

 

Vprašanja in njihovi ključni pojmi, ki predstavljajo glavne učne cilje, so naslednji:

• delo, sodobne družbene organizacije in prosti čas so teme, ki jih predvideva učni načrt predmeta Sociologija (ključni pojmi: posledice fleksibilnega dela na družbo in posameznika, posledice dolgotrajne brezposelnosti, spreminjanje pogleda na delo, mednarodna podjetja, ženske na vodilnih položajih, zadovoljstvo in nezadovoljstvo na delovnem mestu ter totalna organizacija),
• družbeni razvoj in okoljevarstvena vprašanja so predvidena v okviru predmeta Sociologija (ključni pojmi: razvoj sodobne znanosti, revolucija v biotehnologiji, vključno z njenimi posledicami, priložnosti za njeno rabo in zlorabo ter etična vprašanja o razvoju biološke znanosti in tehnologije, globalno segrevanje in njene posledice, razvoj informacijske znanosti in tehnologije ter njun vpliv na zasebnost, varstvo osebnih podatkov, človekove pravice in nadzor, okolje in omejitev rasti, izčrpavanje virov in onesnaževanje),
• gibanja civilne družbe in človekove pravice obravnava predmet Zgodovina (ključni pojmi: gibanja civilne družbe, nevladne organizacije, državljanske pravice, človekove pravice, strpnost, globalizacija, gibanje za enakopravnost žensk in volilna pravica žensk),
• tema preseljevanja je vključena v predmet Zgodovina (ključni pojmi: preseljevanje, gospodarska kriza, urbanizacija, izkoriščanje, globalizacija, državljanstvo, multikulturna družba, trenje kultur, strpnost in terorizem),
• znanost in tehnologije 21. stoletja zajema predmet Zgodovina (ključni pojmi: tehnični napredek, razvoj znanosti, družba po industrializaciji, gospodarske težave, trajnostni razvoj, izobraževanje in razvitost/nerazvitost v svetu),
• izzivi sodobnega sveta so predvideni v sklopu predmeta Sociologija (ključni pojmi: evropsko vključevanje in globalizacija, gibanje za globalizacijo in proti njej, globalizacija in gospodarska kriza, novi pogledi na gospodarstvo in etična stališča, migracijski toki v Evropi, multikulturnost, medetnični spori, biotehnologija in informacijska tehnologija – priložnosti in tveganja, vloga medijev v globalni družbi in vpliv globalizacije na delo, družino, identiteto, preseljevanje, avtonomijo, zdravje, telo, bolezni, izobrazbo in težave sodobne urbanizacije).

 

Za zgodovino je predvidenih 30–40 % ur vsega pouka. Sociologija obravnava globalne težave kot koherentno temo. Skupaj zajema približno 30 ur pouka, namenjenega vsakemu vprašanju. Priznani medpredmetni program Okoljska vzgoja uči o trajnostnem razvoju.

 

Resolucija o nacionalnem programu za mladino 2013–2022 spodbuja celotno razumevanje trajnostnega razvoja s posebnim poudarkom na prehodu na nizkoogljično družbo (glej prioritetno podpodročje 14):

• Kazalnik 1: sistemsko vpeljevanje vsebin o trajnostnem razvoju v nacionalni učni načrt,
• Kazalnik 2: delež programov in projektov o trajnostnem razvoju glede na vse programe in projekte, ki zadevajo mlade,
• Kazalnik 3: javnomnenjske raziskave o okoljski ozaveščenosti med mladimi.

 

 

Priložnostno učenje

 

Ministrstvo za zunanje zadeve objavlja javne razpise za nevladne organizacije, ki delujejo na področju globalnega učenja in ozaveščenosti javnosti. Običajno jih razpiše periodično, da bi tako zagotovilo neprekinjenost projektov na določenem področju. Zadnji razpis za triletne projekte (2020–2022) nevladnih organizacij za izvajanje mednarodnih razvojnih in humanitarnih projektov je bil objavljen v letu 2019.

 

V razpisu je zapisano, da je cilj:

 

- prispevati k bolj uravnoteženemu in pravičnemu svetovnemu razvoju ter prevzema soodgovornost za odpravo revščine in uresničevanje trajnostnega razvoja;

-  reševanje človeških življenj, preprečevanje in lajšanje človeškega trpljenja ter ohranjanje človekovega dostojanstva ter podpira aktivnosti za preprečevanje humanitarnih katastrof in krepitev zmogljivosti za zagotavljanje učinkovitega odziva nanje ter aktivnosti v povezavi z rehabilitacijo in obnovo po krizah;

- prispevati k odpravi revščine, zmanjšanju neenakosti in pospeševanju trajnostnega razvoja na družbenem, gospodarskem in okoljskem področju v partnerskih državah ter prispevati k bolj uravnoteženemu in pravičnemu svetovnemu razvoju ter prevzema soodgovornost za odpravo revščine in uresničevanje trajnostnega razvoja.

 

Tovrstne projekte največkrat izvajajo v obliki delavnic v sklopu šol ali drugih zavodov ter seminarjev in konferenc za učitelje.

 

 

Podpora pedagogom

Podporo nudijo v okviru zadevnih projektov (kot denimo Program NEON), vendar pa določene smernice in priročnike ponuja tudi spletna stran Ministrstva za zunanje zadeve (npr. Z globalnim učenjem do globalnih ciljev).

 

Z vidika mednarodnega razvojnega sodelovanja je področje globalnega izobraževanja opredeljeno v Resoluciji o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči Republike Slovenije (2017), kjer je poudarjena njegova vloga pri odpravljanju revščine in doseganju trajnostnega razvoja. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport to področje opredeljuje v Smernicah za izobraževanje za trajnostni razvoj od predšolske vzgoje do terciarnega izobraževanja (2007) in nekaterih drugih dokumentih. Ministrstvo za zunanje zadeve je dejavno vključeno v Evropsko mrežo za globalno učenje - GENE. Aprila 2018 je bil podpisan memorandum o soglasju med Ministrstvom za zunanje zadeve in GENE. Memorandum je opredelil tri glavne dejavnosti, ki se izvajajo v letu 2018 ob finančni in strokovni podpori GENE: (i) Ministrstvo za zunanje zadeve je v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, GENE in drugimi partnerji izvedlo Nacionalni forum o globalnem učenju ter vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj; (ii) projekt o globalnem izobraževanju "Globalna odgovornost za prihodnost" je začel združevati različne deležnike, kot so institucije, NVO in zasebni sektor; (iii) v okviru projekta je potekalo kartiranje globalnega učenja za trajnostno izobraževanje v slovenskih šolah, ki ga izvaja Pedagoški inštitut v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve in Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport.

 

Le z drugimi smo je projekt (2016–2021), ki je ob podpori Evropskega socialnega sklada namenjen izboljšanju družbenih in državljanskih sposobnosti strokovnega osebja, zaposlenega na področju izobraževanja, zajema pa tudi teme, kot so spoštovanje človekovih pravic in svoboščin, solidarnost in prostovoljstvo ter preprečevanje nezdravega načina življenja mladih.

 

 

Neformalno učenje

Pišem za pravice

• Pristojna organizacija je Amnesty International Slovenija.
• Vsakoletni projekt se običajno odvija novembra in decembra ter nudi podporo tistim, ki so po krivici zaprti, mučeni, ustrahovani ali so žrtve diskriminacije in drugih kršitev človekovih pravic.
• Ciljne skupine: otroci, mladostniki in splošna javnost.
• V projektu je sodelovalo več kot 50 osnovnih in srednjih šol. Projekt večinoma financira organizacija Amnesty International s svojimi lastnimi sredstvi (donacije članov in podpornikov), vendar ga sofinancirajo tudi Urad Republike Slovenije za mladino, Urad za mladino Mestne občine Ljubljana in norveška veja organizacije Amnesty International v okviru projekta Z opolnomočenjem do strpnosti. Organi svoja sredstva namenjajo predvsem pripravi, tiskanju in distribuciji učnega in podpornega gradiva za dijake, študente in učitelje. Amnesty International Slovenija je letos projektu namenil

13.000 EUR (sredstva so vsako leto približno enaka).

 

Informacijske kampanje za mlade o globalnih vprašanjih

 

Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije (MZZ) sodeluje na dogodkih, kot je denimo Kulturni bazar, kjer spodbuja znanje in razumevanje mladih glede globalnih vprašanj. MZZ je leta 2017 sodelovalo na okrogli mizi Kulturnega bazarja, na kateri so razpravljali o otrokovih pravicah skozi kulturo, in na interaktivnih delavnicah, na katerih so učiteljem in dijakom govorili o vplivu dejanj posameznika na globalni ravni, o pomembnosti mednarodnega razvojnega sodelovanja in človekoljubni pomoči ter doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Zadnja leta MZZ sodeluje tudi na šolskem tekmovanju "Evropa v šoli", ki ga koordinira ena od slovenskih nevladnih organizacij. MZZ poskuša kot ključno temo tekmovanja predstaviti globalna vprašanja in cilje trajnostnega razvoja ter tako spodbuditi razumevanje teh tem med mladimi. V okviru tega natečaja je MZZ sodelovalo na konferenci o enakosti spolov (SDG5), ki jo je organiziralo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

 

Maja 2018 je MZZ sodelovalo na dogodku ozaveščanja javnosti "Her World is Our World" (»Njen svet je naš svet«), ki je potekal v državah članicah Evropske unije. Glavni cilj dogodka je bil izobraževati mlade o delu v EU in njenih državah članicah na področju enakosti spolov v državah v razvoju.

 

 

Globalno učenje

• Globalno učenje zajema niz načel za vzgojo več plasti družbe in vsebine, ki zadevajo vlogo posameznika v družbi, ter medsebojno odvisnost in udeležbo v globalnih razvojih dogodkov, povezanih s človekovimi pravicami, okoljem in trajnostnim razvojem, izobraževanjem za mir in preprečevanje sporov, medkulturno vzgojo, socialno pravičnost, globalno državljanstvo in preprečevanje neenakosti. Cilj globalnega učenja je poudariti medsebojno povezanost ter razložiti vzroke in posledice posamezne težave na svetovni ravni, ki se jih večina splošne javnosti sploh ne zaveda.
• Skozi globalno učenje se otroci in mladostniki spremenijo v odgovorne državljane sveta, ki razumejo odgovornost do sebe, drugih in okolja ter jo spoštujejo. Projekt spodbuja samostojno delo mladih o otrokovih in človekovih pravicah, čistem in varnem okolju, trajnostnem razvoju, izobraževanju o miru, preprečevanju medvrstniškega nasilja in enakosti.
• Z neformalno pridobljenim znanjem v okviru projektov globalnega učenja lahko otroke in mladostnike usmerimo, podpremo in spodbudimo, da aktivno sodelujejo na družbenih dogodkih, predvsem pa v mladinskih ali prostovoljnih organizacijah.
• V letu 2016 je Ministrstvo za zunanje zadeve financiralo dveletni projekt na temo globalnega učenja »NGO consortium: Global Education for Global Goals!« in kampanjo »Stand Up, Take Action: Fort he Future We Want«.
• Ministrstvo za javno upravo in EU sofinancirata projekte globalnega učenja, ki jih z mednarodnimi partnerji izvaja Društvo Humanitas, vodilna organizacija na tem področju v Sloveniji. Glavni namen projekta »PeerAct – Upscaling peer-to-peer anti-bias education for promoting common values« je opremiti mlade ljudi s socialnimi kompetencami za promocijo temeljnih družbenih vrednot nediskriminacije, strpnosti, solidarnosti in enakosti med mladimi širom Evrope. Projekt traja od leta 2020 s predvidenim zaključkom leta 2022. Glavni namen projekta »ŠIRIMO SOLIDARNOST!« je ozaveščati mlade o temah solidarnosti, revščine, neenakosti, diskriminacije in človekovih pravic. Projekt traja od leta 2020 in se bo predvidoma zaključil leta 2023. Ministrstvo za zunanje zadeve in EU sofinancirata mednarodni projekt Društva Humanitas CULPEER4CHANGE, ki je namenjen spodbujanju globalnega učenja o ciljih trajnostnega razvoja (podnebnih spremembah, otrokovih pravicah ter migracijah) in uvajanje novih izobraževalnih konceptov v formalno in neformalno izobraževanje. Predvideno trajanje projekta je od 2019 do 2022. EU in MZZ sofinancirata tudi projekt »GLOBALNI IZZIVI – GLOBALNI PREDMETI«, s katerim se je želelo prispevati k prepoznavnosti in kakovosti globalnega učenja v okviru formalnega šolskega sistema ter spodbuditi razpravo o pomembnosti vnašanja globalne dimenzije v poučevanje. Projekt je trajal od 2017 do 2021. Oba ministrstva in EU so sofinancirali projekt »Onkraj mehurčka«, s katerim se je skušalo širiti prepoznavnost pristopa globalnega učenja in zavedanje o soodgovornosti za solidarno, vključujočo in odprto Evropo v svetu.

 

 

Ponudniki informacij

 

Za širjenje informacij mladim o globalnih vprašanjih je pristojnih več javnih organov:

• Urad Republike Slovenije za mladino obvešča o projektih, ki so namenjeni prav mladini.
• Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport obvešča o izobraževalnih projektih.
• Ministrstvo za okolje in prostor obvešča o projektih, ki zadevajo okolje in podnebne spremembe.
• Ministrstvo za zunanje zadeve obvešča o projektih, ki zadevajo temeljne/človekove pravice.
• Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo obvešča o projektih, ki zadevajo trajnostni razvoj in zeleno proizvodnjo.

 

 

Ključne pobude

 

Resolucija o nacionalnem programu za mladino 2013–2022 predvideva niz prednostnih ukrepov in njihovih kazalnikov:

 

Cilj: Spodbuditi trajnostne metode družbenih dejanj, s posebnim poudarkom na prehodu na družbo z nizkimi emisijami ogljika in zelenem gospodarstvu

 

Prioritetno podpodročje 13 zagovarja potrebo po razumevanju sprememb, ki vplivajo na delovanje globalnega ekosistema, in zavedanju pomembnosti trajnostne okoljske učinkovitosti.

• Ukrep je zasnovalo Ministrstvo za okolje in prostor.
• Kazalnik 1: število komentarjev in predlogov predstavnikov mladih o spremembah. V okviru Plana B za Slovenijo (mreža nevladnih organizacij za trajnostni razvoj) tovrstnih predlogov sploh ni bilo.
• Kazalnik 2: merjenje okoljske ozaveščenosti mladih prek javnomnenjskih raziskav.
• Kazalnik 3: delež šol, ki izvajajo programe in/ali projekte trajnostnega razvoja.
• Kazalnik 4: število nevladnih organizacij v mladinskem sektorju, ki sodelujejo pri projektih trajnostnega razvoja. V Planu B za Slovenijo so sodelovale tri nevladne organizacije iz mladinskega sektorja, in sicer Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija, Kulturno izobraževalno društvo Pina ter Pedagoški inštitut Koper.

Druge ključne pobude: 

Prehod v zeleno gospodarstvo.

• Ustvariti dolgoročne vladne strategije.
• Spremeniti vzorce proizvodnje in potrošnje, kar predstavlja enega od ključnih pogojev za uspešen prehod na zeleno gospodarstvo. Spreminjanje načina življenja širše družbe in izboljševanje okoljske trajnosti je mogoče zgolj s primernimi vzgojnimi ukrepi.
• Ministrstva, izobraževalne ustanove in pristojni centri morajo prenoviti učne programe s posebnim poudarkom ne le na pridobivanju znanj, temveč tudi sposobnosti. Izobraževalni postopki naj zajemajo teme o zelenem gospodarstvu, posebej pa naj se osredotočajo na usposabljanju za t. i. zelena delovna mesta. Prehod na zeleno gospodarstvo naj zahteva niz sprememb v metodah izobraževanja. Tako bo vzgojna infrastruktura postala bolj zelena, saj bomo zmanjšali vpliv na okolje, povečali učinkovitost uporabe materialov in električne energije, vpeljali pa bomo tudi trajnostni način življenja.

 

Šola človekovih pravic

• Projekt je vzpostavil Amnesty Slovenija.
• Spodbuja učenje o človekovih pravicah.
• Šole po vsej Sloveniji sodelujejo na več načinov, kot denimo tako, da sodelujejo na maratonu Pišem za pravice in v akciji Noč knjige, učitelji pa izvajajo tudi delavnice.

 

Prostovoljec leta

• Projekt izvaja Mladinski svet Slovenije.
• Skozi leta sta se projekt in njegov javni razpis razvila na državni ravni. Nagrajujeta namreč prostovoljce in prostovoljne organizacije za njihov doprinos družbi ter spodbujata državljane, da sodelujejo v prostovoljnih akcijah.

 

 Mladi za podnebno pravičnost

• Mladi za podnebno pravičnost so samoorganizirano in demokratično gibanje, katerega glavni cilj je zagotoviti dostojno življenje in poskrbeti za planet. Gibanje se na nenasilen način bori za uporabo alternativnih virov energije, ozavešča in išče rešitve za preprečevanje poslabšanja podnebne krize. Člani gibanja so povezani z različnimi skupinami, ki se borijo za iste pravice, in sicer z organiziranjem delavnic in predavanj, kulturnimi intervencijami in protesti.

 

Climate of Change: End Climate Change, Start Climate of Change

• Cilj projekta je ozaveščanje evropske mladine o migracijah, ki jih spodbujajo podnebne spremembe. Projekt izvaja 15 evropskih organizacij (iz Slovenije sodeluje Platforma SLOGA), sofinancira ga Ministrstvo za zunanje zadeve in Razvojnega programa Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR). Začel se je v letu 2020 in bo trajal 40 mesecev.