Obstoječa ureditev

 

 

O kompetencah, ki jih posamezniki lahko pridobijo na usposabljanjih, ni narejena posebna analiza, vendar obstajajo primeri dobre prakse za beleženje znanja in veščin, pridobljenih z mladinskim delom, kot npr.:

 

• Sistem za beleženje neformalno pridobljenega znanja (Zavod Nefiks)
• Učne značke – uporaba odprtih digitalnih značk za vrednotenje in prepoznavanje učenja skozi neformalne učne dejavnosti;
• Moje izkušnje – orodje za potrjevanje in priznavanje delovnih izkušenj, pridobljenih s študentskim delom.

 

 

Ta orodja se razvijajo v različnih kontekstih (mednarodna učna mobilnost, večanje zaposljivosti itd.) in skozi različne kanale (mladinsko delo, prostovoljstvo, študentsko delo, zaposlitev za polni delovni čas). Večina jih je nastala ob aktivni pomoči Urada za mladino. Mladi in mladinski delavci za beleženje svojih veščin in znanj pogosto uporabljajo tudi Youthpass in Europass.

 

Poklic mladinskega delavca je mogoče pridobiti prek Sistema nacionalnih poklicnih kvalifikacij, kar pomeni, da kandidat sestavi portfelj (potrdila, certifikati, priporočilna pisma…) s svojimi dosedanjimi izkušnjami.

 

Izvenštudijske dejavnosti, organizirane s strani univerz, drugih visokošolskih zavodov ali drugih organizacij in priznane s strani visokošolskih ustanov, se priznajo kot ustrezne za pridobitev različnih kompetenc, in se lahko zabeležijo v dodatku k diplomi, kar omogoča pregled vseh institucionalno podprtih dejavnosti na pregleden način (glej Resolucijo o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011–2020).

 

 

Veščine

 

Nacionalni mehanizem, ki bi identificiral posebne veščine in kompetence, ki jih je mogoče pridobiti z mladinskim delom, ne obstaja. Mnoge organizacije imajo notranji okvir kompetenc za različne vloge v organizacijah. Posebne kompetence je mogoče pridobiti na individualni ravni v posamezni organizaciji, skavti na primer jasno izražajo, da izobražujejo bodoče voditelje, ljudi, ki so pripravljeni služiti, ljudi, ki so zaposljivi. V tem smislu te veščine in kompetence pridobijo z udeležbo v dejavnosti skavtov. Ker pa nobena od teh ni priznana na nacionalni ravni, ne moremo govoriti o nacionalnem mehanizmu priznavanja.

 

Čeprav vsaka vključenost v mladinsko delo mladim ne omogoča nujno razvoja ključnih kompetenc, ki jih delodajalci iščejo in cenijo, so organizacije v mladinskem sektorju lahko kraj, kjer mladi razvijajo kompetence do te mere, da so prilagodljivi in lahko nato svoja znanja in veščine prenašajo na vsa področja mladinskih aktivnosti.