Pravni/politični okvir za delovanje in razvoj mladinskih organizacij

 

Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju mladinsko organizacijo opredeljuje kot avtonomno demokratično prostovoljno samostojno združenje mladih, ki s svojim delovanjem omogoča mladim pridobivanje načrtnih učnih izkušenj, oblikovanje in izražanje njihovih stališč ter izvajanje dejavnosti v skladu z njihovo interesno, kulturno, nazorsko ali politično usmeritvijo ter je organizirana kot samostojna pravna oseba, in sicer kot društvo ali zveza društev ali kot sestavni del druge pravne osebe, in sicer društva, zveze društev, sindikata ali politične stranke, s tem, da ji je v temeljnem aktu te pravne osebe zagotovljena avtonomija delovanja v mladinskem sektorju.

 

Mladinski svet Slovenije je krovno združenje mladinskih organizacij, ki vključuje 14 mladinskih nevladnih organizacij (12 polnih in dve pridruženi članici). Zastopa interese mladih v dialogu z državnimi in mednarodnimi organi. Mladinski svet Slovenije ureja Zakon o mladinskih svetih, ki ureja stanje, delovanje, aktivnosti in financiranje Mladinskega sveta

Slovenije in mladinskih svetov lokalnih skupnosti. Glavna načela združevanja za Mladinski svet Slovenije in lokalne mladinske svete so navedena v 2. členu, ki navaja, da združevanje v Mladinski svet Slovenije in lokalne mladinske svete temelji na načelih svobode združevanja, enakosti in medsebojnega spoštovanja avtonomije vsake posamezne mladinske organizacije. V skladu z zakonom Mladinski svet Slovenije in mladinski sveti lokalnih skupnosti zastopajo interesov mladinskih organizacij, ki so njihovi člani.

 

Nacionalna mladinska organizacija je prostovoljska organizacija, katere večinsko vodstvo in članstvo predstavlja mlade, stare od 14 do 29 let. Organizirano je na državni ravni, na kateri tudi deluje, in ima veliko članov, organiziranih v lokalne enote. Njegov namen je zastopanje in razvoj interesov mladih, mladinsko delo v skladu s statuti organizacije ter spodbujanje vključevanja in udeležbe mladih v družbi. V Sloveniji je 13 nacionalnih mladinskih organizacij s statusom delovanja v javnem interesu:

1. Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov
2. Slovenska demokratska mladina SDM
3. Društvo mladinski ceh
4. Zveza študentskih klubov Slovenije
5. Mlada Slovenija
6. Zveza tabornikov Slovenije
7. Sindikat študentov, dijakov in mladih brezposelnih
8. Mladi forum SD
9. Planinska zveza Slovenije, Mladinska komisija
10. Nova generacija SLS
11. Zveza slovenske podeželske mladine
12. Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija
13. Gasilska zveza Slovenije – mladinski svet

 

 

Javna finančna podpora

 

Vprašanje financiranja mladinskih svetov ureja Zakon o mladinskih svetih. Sedmi člen navaja, da Mladinski svet Slovenije in lokalni mladinski sveti sredstva za delovanje pridobivajo:

• iz proračuna Republike Slovenije in občin na podlagi predloženega programa,
• s članarino,
• z lastninskimi pravicami,
• z darili in volili,
• iz donacij,
• iz lastnih aktivnosti,
• iz kakršnih koli drugih virov.

 

S svojim statusom delovanja v javnem interesu imajo posamezne organizacije dostop do različnih instrumentov (vključno s finančnimi) v mladinskem sektorju. Javna sredstva se pridobivajo prek javnega razpisa Urada RS za mladino. Glavna podpora za mladinske organizacije se izvaja prek javnega razpisa za sofinanciranje programov v mladinskem sektorju (členi 17–24 Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju). Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju v 17. členu navaja, da bodo programi v mladinskem sektorju sofinancirani na podlagi Nacionalnega programa za mladino. Javni razpis bo uporabljen za programe v mladinskem sektorju, ki jih izvajajo:

• organizacije v mladinskem sektorju s statusom organizacij v javnem interesu v mladinskem sektorju,
• mladinski sveti,
• javne ustanove, ki delujejo v mladinskem sektorju.

 

Finančna sredstva bodo namenjena programom, ki so v izbirnem postopku najvišje ocenjeni.

 

Za sofinanciranje programov v mladinskem sektorju na lokalni ravni določbe Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju veljajo mutatis mutandis. Financiranje na lokalni ravni je manj sistematično in je odvisno »dobre volje« odločevalcev v posamezni lokalni skupnosti. Povabila k oddaji ponudbe so po navadi namenjena mladinskim organizacijam. Nato pa je odvisno, koliko so razvite mladinske politike lokalne skupnosti – če želi razpis doseči določen cilj ali pa le podpirati dejavnost mladinskih organizacij na splošno. 

 

Zakon o mladinskih svetih omogoča finančno podporo za lokalne mladinske svete. Letno uradno objavljen razpis za nevladne organizacije zagotavlja podporo za programe in projekte na področju udeležbe mladih.

 

 

Pobude za povečanje raznolikosti sodelujočih

 

V skladu z Nacionalnim programom za mladino so organi zastavili cilj povečanja socialne vključenosti mladih z manj priložnostmi, vendar pri tem ni posebnih določb za vključevanje manj zastopanih skupin (npr. Romov, invalidov) v mladinskih organizacijah.

 

Obstaja nekaj posameznih »misij«, ki prispevajo h gradnji kohezivne družbe z integracijo družbeno izključenih skupin. Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto na primer vključuje romske otroke. Mladinski center Infopeka in Društvo Humanitas – Center za globalno učenje in sodelovanje vključujeta mlade migrante in begunce kot soustvarjalce svojega programa.