Zgodovinski razvoj

 

Prostovoljske dejavnosti imajo globoke korenine v naši družbi, predvsem pa se uporabljajo pri reševanju najtežjih socialnih problemov in razkrivanju težav posameznikov in skupin, kjer državne ustanove še niso vključene ali pa so prenehale biti vključene. Prostovoljsko delo izvajajo predvsem nevladne organizacije, kot so društva, zasebne ustanove, fundacije, vendar tudi nekatere javne ustanove (na področju zdravstva, socialne varnosti in izobraževanja).

 

Zgodovina prostovoljstva v Sloveniji sega v 18. in 19. stoletje, ko so se prostovoljske organizacije pojavile na področju kulture in izobraževanja. Cerkev, še posebej Katoliška cerkev, je imela pomembno vlogo pri razvoju dobrodelnih organizacij in humanitarne pomoči. Pred drugo svetovno vojno so delavci, ki so se organizirali po sektorjih (proizvodnja, finance in zavarovanje), ustanovili tudi druge vrste prostovoljskih organizacij. Ocenjuje se, da je pred drugo svetovno vojno obstajalo približno 7000 organizacij civilne družbe (vključno s prostovoljskimi organizacijami).

 

Ustanovitev Socialistične federativne republike Jugoslavije (1943–1991) je prinesla pomembno spremembo pri razvoju lokalnih organizacij in prostovoljskega sektorja. Država je prepovedala številne prostovoljske organizacije ali pa so te prišle pod nadzor države. V tem času je prostovoljstvo preživelo na različnih področjih, na primer na področju humanitarne pomoči (npr. gasilska društva ali Rdeči križ) ter lokalnega turizma, kulture in športa. Prostovoljsko delo je v tem času vključevalo tradicionalne aktivnosti, ki jih je organizirala osrednja uprava, in so jih primarno izvajali mladi prostovoljci za športne organizacije, gasilska društva in organizacije, ki so se ukvarjale z zaščito pred naravnimi nesrečami.

 

V 70. letih se je začel postopek decentralizacije s sprejetjem zakona o društvih leta 1974, ki je zaznamoval razvoj sodobnih nevladnih organizacij v Sloveniji. Posledično se je število nevladnih organizacij in prostovoljcev bistveno povečalo od sredine 70. let naprej, to pa lahko opišemo kot pristop od spodaj navzgor. Kljub nekaj prenove tega sektorja v tistem času je nezadostna podpora socialistične države in splošne javnosti pomenila, da prostovoljske organizacije še vedno niso bile dovolj razvite. Po 80. letih so se pojavila nova družbena gibanja (spodbujanje miru, varstva okolja in človekovih pravic ter druga gibanja), ki so pomagala pri razvoju nevladnega sektorja.

 

Po propadu socialističnega bloka in postopka gospodarske tranzicije se je začel znatno povečevati pomen prostovoljstva in tretjega sektorja. To so olajšali posegi različnih nacionalnih nevladnih organizacij in tudi mednarodnih nevladnih organizacij, na primer

Sorosove fundacije, ki je omogočila ustanavljanje nevladnih organizacij na področjih človekovih pravic, varstva manjšin, pravic žensk in ekologije na državni ravni. Postopek pristopa k Evropski uniji je tudi pomagal pri spodbujanju Slovenije, da se v celoti uskladi z evropskimi standardi dialoga in partnerstva s civilno družbo.

Glavni pojmi

Zakon o prostovoljstvu, ki ga je 3. 2. 2011 sprejel Državni zbor Republike Slovenije in ga spremenil 21. 10. 2015, prostovoljstvo opredeljuje kot družbeno koristno neplačano dejavnost posameznikov, ki prek svojega dela, znanja in izkušenj prispevajo h kakovosti življenja posameznikov in družbenih skupin ter k razvoju solidarne, humane in enakopravne družbe. Prostovoljstvo krepi medsebojno solidarnost ljudi, spodbuja razvoj človeških spretnosti in vseživljenjskega učenja ter zagotavlja socialno kohezijo in sodelovanje pri reševanju težav posameznikov in družbe.

 

Zakon o prostovoljstvu opredeljuje organizirano prostovoljstvo in prostovoljsko službo. Organizirano prostovoljstvo je prostovoljsko delo, ki se skladno z določbami tega zakona opravlja v okviru prostovoljskih organizacij, kot jih opredeljuje prvi odstavek 9. člena tega zakona in ga posameznik izvaja redno in najmanj 24 ur letno. Prostovoljska služba je organizirano prostovoljstvo, ki ga prostovoljec opravlja v obsegu najmanj 20 ur tedensko in v časovnem obdobju, ki traja najmanj šest mesecev brez presledka. 

 

Prostovoljstvo mladih v slovenski zakonodaji ni opredeljeno, razen v Zakonu o javnem interesu v mladinskem sektorju, ki prostovoljstvo mladih opredeljuje kot enega od področij, na katerih je vključen mladinski sektor. Prostovoljstvo je tako ključni del na področju mladih in je povezano s številnimi drugimi področji, pomembnimi za mlade, predvsem z udeležbo mladih in neformalnim učenjem. Udeležbo mladih v mladinskih organizacijah, drugih organizacijah civilne družbe, šolah itd. v glavnem predstavlja prostovoljno sodelovanje. Take aktivnosti je mogoče označiti kot neformalno učenje, saj vključujejo pridobivanje kompetenc in delovnih izkušenj zunaj okvira formalnega izobraževanja.