Okvir politike

 

Eden od ciljev Resolucije o Nacionalnem programu za mladino 2013–2022 je povečati mednarodno mobilnost mladih v Sloveniji. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport želi slovenske študente spodbuditi k mobilnosti. Tako ministrstvo od leta 2016 izvaja projekt Mobilnost študentov iz socialno šibkejših okolij (glej Resolucijo o Nacionalnem programu za mladino 2013– 2022). Program sofinancira dodaten mesečni dodatek za študente iz socialno prikrajšanih okolij prek sredstev Evropskega socialnega sklada in programa Erasmus. Za študijsko leto 2016/17 so bila sredstva, ki k mobilnosti spodbujajo študente iz socialno šibkejših okolij, na voljo v mesečnem znesku 270 EUR. Tega leta se je spodbuda za študente iz socialno šibkejših okolij izplačala 432 upravičencem. V letu 2017 so bila sredstva v višini 250 EUR na mesec izplačana 515 upravičencem. V letu 2018 je bil mesečni dodatek v višini 200-220 EUR izplačan 541 študentom, v letu 2019 pa je bil mesečni dodatek v višini 200 EUR izplačan 672 študentom. Ta sredstva se študentu plačajo v celoti, preden gre na mednarodno mobilnost.

 

Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji predstavlja osnovne smernice mednarodnega sodelovanja v izobraževanju. Te konceptualne smernice so podlaga za vse bistvene spremembe državnega izobraževalnega sistema v zadnjih letih in v veliki meri temeljijo na evropskih razsežnostih, npr. skupna evropska dediščina političnih, kulturnih in moralnih vrednot, ki se odražajo na človekovih pravicah, pravna država, pluralistična demokracija, strpnost, solidarnost in medkulturno izobraževanje.

 

Zakonodaja o izobraževanju opredeljuje tudi osnovne vidike mednarodne razsežnosti.

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja navaja, da je omogočanje sodelovanja v postopkih evropskega povezovanja eden od osnovnih ciljev slovenskega izobraževalnega sistema in ena od prednostnih nalog za njegov nadaljnji razvoj (glej 2. člen).

Internacionalizacija visokošolskega izobraževanja je ena od prednostnih nalog Resolucije o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011–2020. V pododdeleku 2.6 je zapisano, da je internacionalizacija ključnega pomena za nadaljnji razvoj področja visokošolskega izobraževanja. V pripravi je nova Resolucija o Nacionalnem programu visokega šolstva 2021-2030. Internacionalizacija visokošolskega izobraževanja v predlogu programa ostaja ena izmed njegovih prioritet.

 

Kot je navedeno v Preglednici mobilnosti, pododdelek 1.1.5, Ukrepi za izboljšanje zagotavljanja informacij in smernic za mednarodno učno mobilnost učencev ZPIU Resolucije o Nacionalnem programu za mladino 2013–2022 je mobilnost mladih prednostno področje, s poudarkom na krepitvi kakovosti, spodbujanju in podpori študija ter praktičnim usposabljanjem v tujini.

 

Poleg tega je potrebno izpostaviti, da obstaja tudi splošna strategija za spodbujanje mobilnosti na terciarni ravni (Strategija internacionalizacije slovenskega visokega šolstva 2016–2020), ki poudarja pomen razvoja globalnih odnosov s svetom, še posebej ker je Slovenija majhna država. Cilj strategije je vzpostavitev Slovenije kot mednarodnega centra znanja. Strategijo podpirata Akcijski načrt 2016–2018 in Akcijski načrt 2018-2020.

 

Mladinski svet Slovenije, nevladni akter, je sprejel Programski dokument za mobilnost mladih.

 

 

Glavni programi mednarodne mobilnosti za študente v formalnem izobraževanju

 

Mobilnost učencev in študentov v Sloveniji v glavnem omogoča evropski program Erasmus+, ki ga koordinira in izvaja nacionalna agencija CMEPIUS. Okvir programa koordinira učence in študente v različnih dejavnostih podprograma, vključno s pobudami Comenius in Leonardo da Vinci. Evropski program Erasmus+ ponuja finančno podporo za neformalno učenje in mobilnost mladih (od 13. do 30. leta), kar prispeva k ciljem evropskega sodelovanja na področju mladih. Državna agencija MOVIT izvaja program v Sloveniji.

 

Slovenija je ustanovna članica programa CEEPUS Central European Exchange Programme for University Studies (Srednjeevropski program za izmenjavo študentov in profesorjev). Osnovna načela izmenjave v programu CEEPUS so podobni programu Evropske skupnosti. Program omogoča enakovredna partnerstva med članicami in njihovimi univerzitetnimi mrežami, štipendije pa prispevajo k cilju EU povečevanja mobilnosti.

 

Bilateralno sodelovanje med Slovenijo ter evropskimi in neevropskimi državami urejajo bilateralni sporazumi, programi in protokoli o sodelovanju na področju izobraževanja, znanosti in kulture.

 

Mladim, ki bi radi izkoristili priložnost čezmejne mobilnosti v formalnem izobraževanju, so na voljo štirje programi:

• sooblikovanje evropskega visokošolskega prostora (cilj je financiranje izmenjav CEEPUS in izmenjav prek bilateralnih sporazumov, podpira mobilnost visokošolskih učiteljev in študentov),
• javni razpis za financiranje mobilnosti študentov iz socialno šibkejših okolij (Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport),
• programi Ad Futura za mednarodno mobilnost (Štipendije Ad Futura za izobraževanje),
• učna mreža za ukrepe transnacionalne mobilnosti za prikrajšane mlade in mlade odrasle (mobilnost TLN).

 

Za zgoraj navedene programe je zagotovljen proračun v višini približno 5,4 milijona EUR.

 

 

Spodbujanje mobilnosti v okviru neformalnega učenja in mladinskega dela

 

V okviru neformalnega učenja ni nobenih spodbud ali ukrepov organov najvišje ravni za spodbujanje čezmejne mobilnosti. Imajo pa Izvedbeni načrt Resolucije o Nacionalnem programu za mladino 2013–2022 za leti 2016 in 2017 in Izvedbeni načrt Resolucije o Nacionalnem programu za mladino 2013-2022 za leti 2018 in 2019 ter Izvedbeni načrt Resolucije o nacionalnem programu za mladino 2013-2022 za leti 2020 in 2021 na področju mladinskega dela poseben cilj na področju Spodbujanje vključevanja v mednarodnem mladinskem delu in učne mobilnosti v mladinskem delu ter njuna krepitev. Za doseganje tega cilja sta na voljo dva ukrepa: Ključni ukrep 1 Erasmus+ (Projekti mobilnosti za mlade in mlade delavce) in ključni ukrep 2 Erasmus+ (Sodelovanje za inovacije in izmenjavo dobrih praks). Program Erasmus+ financira oba ukrepa.

 

 

Zagotavljanje kakovosti

 

Program Erasmus+ ima zagotavljanje kakovosti vključeno v postopek prijave in druge dejavnosti, ki se izvajajo med izvajanjem projekta. Drugega sistema zagotavljanja kakovosti ni.