Mladi kot volivci
Starostna meja
Starostna meja za pridobitev volilne pravice v vseh volitvah (evropskih, državnih, lokalnih in predsedniških) in referendumih je 18 let.
Neposredni načrti za znižanje starostne meje za pridobitev volilne pravice
Trenutno ni nobenih neposrednih načrtov za znižanje starostne meje za pridobitev volilne pravice.
Posebne določbe
V volilni zakonodaji/pravilih ni posebnih določb za mlade. Cilj nobene zakonodaje ni olajšati glasovanje pri določenih skupinah mladih.
Stopnja udeležbe
Podatkov o volilni udeležbi mladih pred letom 2018 ni, saj državna volilna komisija pred tem ni beležila podatkov o udeležbi mladih na volitvah.
Po podatkih raziskave World Values Survey Wave 6: 2010–2014 36,8 % posameznikov, mlajših od 29 let, vedno glasuje v državnih volitvah, medtem ko jih 33,3 % vedno glasuje v lokalnih volitvah.
Po podatkih Državne volilne komisije je na volitvah v Državni zbor leta 2018 glasovalo 40,5 % mladih, starih od 18 do 30 let, kar je najnižja udeležba med vsemi starostnimi skupinami. Na evropskih volitvah leta 2019 je glasovalo 17,6 % mladih med 18 in 30 let, kar je ponovno najnižja udeležba med vsemi starostnimi skupinami.
Mladi kot politični predstavniki
Člani političnih strank
Mladi lahko postanejo člani podmladka političnih strank pri starosti 15 let. Kot je navedeno v Zakonu o političnih strankah, lahko mladoletnik postane član politične stranke s pisnim dovoljenjem svojega zakonitega zastopnika.
Kandidiranje
Starostna meja za kandidiranje v Sloveniji je 18 let. Za mlade kandidate ni na nobeni ravni kvot ali rezerviranih mest, obenem pa tudi ni nobenih določb, ki bi mladim olajšale kandidiranje za politične funkcije.
Izvoljeni predstavniki
Povprečna starost izvoljenih predstavnikov v tem mandatu Državnega zbora je 50 let. Decembra 2016 je bil delež mladih poslancev v Državnem zboru 4,44 % (štirje od 90 poslancev). Oktobra 2020 je delež mladih poslancev v Državnem zboru 2,2 % (dva od 90 poslancev). Nobena funkcija v predstavniški skupščini ni izrecno rezervirana za mlade.