Mladi v Sloveniji menijo, da imajo zelo malo političnega vpliva, in se v primerjavi s povprečjem EU veliko manj zanimajo za politiko ali so vanjo vključeni. Se pa krepijo politična udejstvovanja v oblikah kot so protesti in sodelovanje v individualiziranih oblikah politične participacije, zlasti tistih, ki so povezane z informacijsko tehnologijo. Med slovenskimi mladimi (v primerjavi z mladimi v EU) je opazno nižje članstvo v političnih strankah, kar je lahko posledica nizke stopnje zaupanja v politične predstavnike in institucije, nizke konvencionalne participacije ipd.
Starostna meja za udeležbo na vseh volitvah (evropskih, nacionalnih, lokalnih in predsedniških) in referendumih je 18 let. Trenutno ni načrtov za znižanje starostne meje za udeležbo na volitvah, čeprav je za to bilo nekaj predlogov. Podatki o volilni udeležbi mladih se pred letom 2018 niso zbirali. Mladi lahko postanejo člani mladinskih organizacij političnih strank pri 15 letih. Starostna meja kandidatov, ki kandidirajo za funkcije v Sloveniji, je 18 let. Na nobeni ravni ni kvot ali rezerviranih mest za mlade kandidate.
Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju opredeljuje Svet Vlade Republike Slovenije za mladino kot posvetovalno telo, ki nudi pomoč pri odločanju o zadevah, ki se nanašajo na mlade in mladinski sektor. Svetu Vlade RS za mladino ponuja možnost, da vladi in pristojnim ministrstvom daje predloge, pobude in priporočila za uresničevanje zaveze o krepitvi mladinske dimenzije v posameznih sektorskih javnih politikah.
Posebne strategije za povečanje participacije mladih ni. Do nedavnega je bila participacija mladih v Sloveniji zakonsko relativno neurejena. Resolucija o Nacionalnem programu za mladino 2013-2022 pokriva vsa pomembna področja, tako da posebna sektorska strategija ni bila potrebna. Ena od ključnih usmeritev Nacionalnega programa je bila zagotoviti participacijo mladih v (zanje) pomembnih javnih politikah na vseh družbenih področjih. Eden od ciljev je "spodbujanje participacije in zastopanosti mladih žensk in moških" (6.2.1). Za izvajanje ukrepov iz Resolucije o nacionalnem programu za mladino 2013-2022 so odgovorni različni organi.
Noben ukrep politike ni osredotočen na spodbujanje e-participacije mladih. Prav tako ni nobene strategije ali drugega dokumenta na to temo.