Politična zavezanost k oblikovanju mladinske politike na podlagi dokazov
Urad Republike Slovenije za mladino je spodbujal anketiranje mladih, odkar je Slovenija začela razvijati svojo mladinsko politiko (leta 1991). Oblikovanje politike na podlagi dokazov bo zato predstavljalo pomemben del razvoja mladinske politike v Sloveniji. Predvideno je, da bo nacionalni mladinski program revidiran vsake tri leta na podlagi raziskave socialnega položaja mladih v Sloveniji.
V Zakonu o javnem interesu v mladinskem sektorju mladinska politika, ki temelji na dokazih, ni neposredno omenjena, čeprav zakon v 7. členu opredeljuje vlogo upravnega organa, ki je odgovoren za mladino v Sloveniji (Urad Republike Slovenije za mladino). Pristojnost Urada Republike Slovenije za mladino je med drugim zagotavljanje in izvajanje nadzora nad izvedbo uredb in ukrepov v mladinskem sektorju ter spremljanje razmer mladine in učinkov ukrepov v mladinskem sektorju.
Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju opredeljuje potrebo po razvoju
Nacionalnega programa za mladino. Program se med drugim sklicuje na pristop k mladinski politiki, ki temelji na dokazih, s čimer se lahko v celoti dosežejo cilji mladinske politike,
Nacionalni program za mladino (Resolucija o Nacionalnem programu za mladino 2013 – 2022) pa med drugim predvideva ustanovitev državnega inštituta za mladinske raziskave ali imenovanje ene od obstoječih institucij, ki že delujejo na področju raziskav, za referenčno organizacijo pri mladinskih raziskavah in razvoj politik na podlagi dokazov. Uvaja tudi nabor merljivih kazalnikov in razlaga njihove želene vrednosti za lažje ocene učinkovitosti posameznih politik na podlagi trdnih dokazov.
Leta 2011 je Urad Republike Slovenije za mladino financiral dve analizi razmer, ki sta jih izvedli organizaciji Mladinska mreža MaMa in Pohorski Bataljon. Organizaciji sta pregledali delovanje in učinke mladinskih centrov in organizacij na področju mladine v Sloveniji: Mladinski centri v Sloveniji in Analiza stanja in potencialov na nevladnem mladinskem področju v Sloveniji.
Poleg Urada za mladino obstajajo tudi drugi državni in poldržavni organi, ki zbirajo podatke in znanje o mladini. Ti organi obveščajo vlado o ključnih dogodkih pri mladih, ki so povezani z njihovim področjem delovanja ali strokovnim področjem.
Inštitut RS za socialno varstvo sestavlja in vzdržuje različne podatkovne zbirke za socialno pomoč in socialne storitve, vključno z razvojnimi in eksperimentalnimi programi. Spremlja izvajanje številnih vladnih programov, tako da vzpostavi specializirane sisteme kazalnikov in zagotavlja informacijsko podporo zanje z zbiranjem in analiziranjem podatkov. Vlada je podpirala in spodbujala meddisciplinske raziskave, povezane z otroki in mladostniki do 18. leta starosti. Znotraj inštituta deluje observatorij za otroke do 18. leta starosti, njegovo delovanje pa podpira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Inštitut je bil ustanovljen leta 1965 in je namenjen raziskovanju izobraževanja. Izvaja različne programe, projekte in ocenjevanja mladinskih zadev z vidika izobraževanja.
Podatki in informacije, ki jih zbira inštitut, so podlaga za odločitve in ukrepe posameznikov, strokovnjakov in zdravstvene politike. Inštitut opredeljuje ključne izzive javnega zdravja v prebivalstvu, vključno z dejavniki, ki vplivajo na zdravje, in predlaga ukrepe za izboljševanje zdravja.
Zavod RS za šolstvo je pomemben dejavnik v postopku razvoja izobraževalnega sistema. Predlaga nove rešitve za učni načrt, razvija metode za uspešen prenos sprememb v izobraževalni sistem in pomaga pri vključevanju novih elementov učnega načrta v prakso. Zavod v okviru pristojnosti zbira in obdeluje podatke, povezane z oblikovanjem politike na področju izobraževanja otrok in mladostnikov.
Zavod za zaposlovanje je učinkovit, uporabniku prijazen in usmerjen k uporabniku. Cilj vseh aktivnosti zavoda za zaposlovanje je prispevati k rasti zaposlovanja in zaposljivosti prebivalstva v Sloveniji. Zavod v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve aktivno prispeva k razvoju politik zaposlovanja v Sloveniji, med drugim tudi z zbiranjem in analizo podatkov, povezanih z zaposlovanjem mladih in zaposljivostjo. Zavod sodeluje pri ustvarjanju številnih ukrepov politike, ki so razviti za mlade kot glavno ciljno skupino.
Sodelovanje med oblikovanjem politike in raziskovanjem
V Sloveniji ni nobenih državnih raziskovalnih mrež za mladino, vendar Urad Republike
Slovenije za mladino sodeluje z različnimi skupinami raziskovalcev. V obdobju med letoma 1993 in 2000 je imel Urad za mladino dolgoročno pogodbo s Centrom za socialno psihologijo na Fakulteti za družbene vede, ki je zagotavljala potrebno finančno podporo za raziskavo mladine in zaradi katere so nastale različne študije o položaju mladine (npr. Mladina v devetdesetih, Mladina 2000: Slovenska mladina na prehodu v tretje tisočletje). Med letoma 2009 in 2011 je Urad za mladino podpisal pogodbo z Inštitutom RS za socialno varstvo z namenom spodbujanja mladinskih politik na podlagi dokazov.
Osnova za oblikovanje primernih strateških ciljev Nacionalnega programa za mladino je bila študija Mladina 2010: družbeni profil mladih v Sloveniji, ki je bila izvedena leta 2010 in objavljena leta 2011. Študijo je izvedla Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, obsegala pa je demografske spremembe in medgeneracijsko sodelovanje, izobraževanje in usposabljanje, zaposlovanje in podjetništvo, politična udeležba, ustvarjalnost, kulturo in prosti čas, virtualizacijo vsakdanjega življenja, zdravje in dobro počutje, finančni status mladih, stanovanjske in življenjske razmere, globalizacijo in mobilnost mladih, vrednote, trajnostne akcijske načrte in vizije za prihodnost, osebne značilnosti in religioznost mladih.
Državna statistika in razpoložljivi viri podatkov
Statistični urad Republike Slovenije objavlja redna tematska poročila o mladini, po navadi na mednarodni dan mladih (12. 8.). Leta 2009 je Statistični urad Republike Slovenije pripravil obsežno statistično poročilo o položaju mladih v Sloveniji. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje spremlja položaj mladih na trgu dela, Nacionalni inštitut za javno zdravje pa od leta 1983 sodeluje v raziskavi Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (Health Behaviour and School-Aged Children – HBSC).
Dodeljena proračunska sredstva, ki podpirajo raziskave na področju mladine
Vlada nima načina financiranja za raziskave na področju mladine, ki bi izrecno podpirale oblikovanje politike na podlagi dokazov, razen sredstev, dodeljenih Uradu Republike Slovenije za mladino za izvajanje rednih študij na področju mladine in za pogodbeno ocenjevanje Nacionalnega programa za mladino. V skladu s prvim je Urad sklenil pogodbo s Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru za izvedbo študije o položaju mladih v Sloveniji (Mladina 2010) z dodeljenim zneskom v višini 66.580 EUR.