Obstoj državne strategije

 

Na državni ravni ni uveljavljene koherentne strategije za ustvarjalnost in kulturo mladih.

 

Zadnja veljavna državna strategija na področju kulture je bil Nacionalni program za kulturo 2014–2017. Gre za strateški instrument načrta razvoja kulturne politike. Kljub temu pa program ne naslavlja ustvarjalnosti in kulture mladih, temveč ponuja splošno strategijo na področju kulture. Določeni ukrepi zajemajo tudi mladino, vendar pa noben ukrep ni namenjen posebej mladim. Sodelovanje in vzgoja mladih sta opisani v poglavju o vzgoji in usposabljanju na področju kulture. Nova Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2021–2028 je v pripravi.

 

Resolucija o nacionalnem programu za mladino 2013–2022 vključuje tudi poglavje o kulturi, ustvarjalnosti, dediščini in medijih, ki poudarja pomen sistematične kulturne vzgoje in pomen tega, da je kultura prisotna na vseh stopnjah šolanja in v celotnem izobraževalnem procesu ter da je otrokom in mladim dostopna javna kulturna infrastruktura. Toda aktualni Izvedbeni načrt Resolucije o nacionalnem programu za mladino 2013–2022 za leti 2020 in 2021 ne predvideva nobenega ukrepa/instrumenta na področju kulture in ustvarjalnosti.

 

 

Področje in vsebina

 

Resolucija o nacionalnem programu za mladino 2013–2022 naslavlja naslednje najpomembnejše prednostne ukrepe (in njihove kazalnike):

 

Cilj: Skrb za dostopnost kakovostne kulturne ponudbe in participacijo mladih v kulturi

1. Zagotoviti pogoje za krepitev participacije mladih v kulturi. Kazalniki: povečati delež kakovostnih programov in projektov, v katere so mladi aktivno vključeni, povečati delež programov in projektov, ki jih pripravljajo mladi (bodisi dijaki/študenti, zaposleni, samostojni kulturni delavci bodisi prostovoljci).
2. Zagotoviti mladim pogoje za boljšo dostopnost do kulturne dediščine in njihovo aktivno vključevanje v dediščinske projekte. Kazalniki: število izvedenih projektov, v katerih aktivno sodelujejo mladi vseh starosti z različnimi družbenimi ozadji v izobrazbi in varovanju kulturne dediščine, vključevanje različnih področij, nepremične, premične in žive dediščine v učni načrt (v okviru obveznih/izbirnih predmetov in obšolskih dejavnosti).
3. Zagotoviti pogoje za večjo dostopnost aktivnega kulturnega ustvarjanja za mlade v smislu kontinuirane oblike neformalnega izobraževanja za različna umetnostna področja. Kazalnik: število novih kakovostnih in stalnih oblik izobraževanja (število novih področij).
4. Zagotoviti prostorske in tehnične pogoje za umetniško ustvarjanje mladih (infrastruktura ipd.), za seznanjanje in ukvarjanje z dediščino. Kazalniki: povečano število primerno urejenih in umeščenih prostorov, kjer lahko mladi ustvarjajo in delujejo v umetniških dejavnostih, boljša geografska pokritost mladinskih centrov in drugih primerno urejenih prostorov za mlade.
5. Zagotoviti dostop do kulture mladini iz avtohtonih etičnih skupin, romske skupnosti in skupnosti iz Deklaracije Republike Slovenije o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji in drugih manjšin in ranljivih skupin, njihovo aktivno in ustvarjalno vlogo v razvoju svoje kulture, enakovredno sodelovanje v kulturnem življenju in kakovostno integracijo. Kazalnik: število kulturnih projektov, ki vključujejo mlade iz avtohtonih narodnih skupnosti, romske skupnosti, skupnosti iz Deklaracije ter drugih manjšin in ranljivih skupin.

 

Cilj: Skrb za pismenost v slovenskem jeziku, drugih maternih jezikih in tujih jezikih ter medijsko pismenost

6. Razvoj bralne pismenosti. Kazalniki: vse boljši rezultati mednarodnih raziskav pismenosti in rezultati državnih izpitov, ki zajemajo pismenost (srednješolska matura).
7. Promocija branja in načrten razvoj bralne kulture. Kazalnik: sodelovanje mladih v projektih bralne kulture: bralna značka, Cankarjevo tekmovanje in drugi bralni projekti (pismenost v družini ipd.).
8. Razvoj in promocija medijske pismenosti in priprava akcijskega načrta medijske pismenosti.

Kazalniki: snovanje izhodišč za vpeljevanje ukrepov za razvoj in promocijo medijske pismenosti, izvedba teh izhodišč, vpeljava medijske pismenosti v osnovnošolske in srednješolske programe ter priprava programov za vseživljenjsko učenje na področju medijske pismenosti.

9. Strokovna usposabljanja za strokovnjake na področju izobraževanja o bralni in medijski pismenosti ter inovativnih pristopih v vzgoji in likovni vzgoji, spodbujati raziskave, ki na tem področju potekajo na državni ravni. Kazalnik: število raziskav na tem področju.

 

Cilj: Kultura in ustvarjalnost sta v družbi prepoznana kot temelja splošne izobrazbe vsakega posameznika

10. Kulturno-umetnostna vzgoja dobi ustrezno mesto v celotnem vzgojno-izobraževalnem sistemu. Kazalnik: vključevanje različnih področij umetniške in kulturne dediščine v učni načrt (obvezni/izbirni predmeti).

Odgovorni organ za izvedbo strategije

 

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstvo za kulturo sodelujeta pri krepitvi sodelovanja mladih v kulturi in zagotavljanju pogojev za boljši dostop do kulturne ponudbe ter pri spodbujanju aktivnega vključevanja mladih v projekte kulturne dediščine.

 

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstvo za kulturo sodelujeta z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti pri omogočanju kulturnega ustvarjanja mladih v smislu večje dostopnosti neformalnega izobraževanja na različnih umetniških področjih in zagotavljanja prostorskih in tehničnih pogojev (infrastruktura ipd.) za umetniško ustvarjanje mladih, tudi mladih pripadnikov manjšinskih skupnosti ter ranljivih skupin.

 

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstvo za kulturo sodelujeta z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo, Pedagoškim inštitutom, Andragoškim centrom Republike Slovenije in Javno agencijo za knjigo Republike Slovenije pri krepitvi bralne pismenosti.

 

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstvo za kulturo sodelujeta z Zavodom RS za šolstvo in Javno agencijo za knjigo Republike Slovenije pri spodbujanju branja in sistematičnega razvijanja bralne kulture.

 

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstvo za kulturo sodelujeta z Zavodom RS za šolstvo pri krepitvi medijske pismenosti in pripravi akcijskega načrta za medijsko pismenost.

 

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za kulturo in Zavod RS za šolstvo sodelujejo z Javno agencijo za knjigo RS in Pedagoškim inštitutom pri usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju na področju bralne in medijske pismenosti ter na področju inovativnih pristopov v vzgoji in izobraževanju in umetnostni vzgoji ter pri podpori raziskovanju na nacionalni ravni.

 

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstvo za kulturo sodelujeta z Zavodom RS za šolstvo in Pedagoškim inštitutom na področju zagotavljanja ustreznega mesta kulturno-umetnostni vzgoji v izobraževalnem sistemu.

 

Na Ministrstvu za zunanje zadeve je ustanovljen Sektor za javno diplomacijo in mednarodno sodelovanje v kulturi. Sektor opravlja naloge na področju mednarodnega kulturnega sodelovanja, med drugim koordinira aktivnosti pri pripravi izvedbenih programov v kulturi in skrbi za promocijo slovenske kulture v tujini. V sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi, evropskimi in mednarodnimi institucijami sektor načrtuje in usklajuje aktivnosti na področju zunanje kulturne politike Republike Slovenije. Med delovnimi področji sektorja sta tudi skrb za vračanje umetniških del in skrb za umetniška dela, ki jih je Slovenija prejela iz nasledstva.

Spremembe zakona

V pripravi je nova Resolucija o Nacionalnem programu za kulturo 2021–2028

Izboljšati dostop mladih do kulture

 

Resolucija o nacionalnem programu za mladino 2013–2022 med svoje prioritete med drugim umešča tudi kulturo, ustvarjalnost, dediščino in medije. Področje zajema niz ukrepov za zmanjševanje ovir, s katerimi se mladi soočajo, ko dostopajo do kulture. Izvedbeni načrt Resolucije o nacionalnem programu za mladino 2013–2022 za leti 2016 in 2017 ter Izvedbeni načrt Resolucije o nacionalnem programu za mladino 2013–2022 za leti 2018 in 2019 sta zajemala več projektov, javnih naročil in politik na tem področju. Eden od ciljev je bil Skrb za dostopnost kakovostne kulturne ponudbe in participacijo mladih v kulturi. Aktualni Izvedbeni načrt (za leti 2020 in 2021) ne vsebuje instrumentov/ukrepov na področju kulture.

 

Obstaja več pobud za spodbujanje kulture in sodelovanja v kulturnih dejavnostih, kot so:

 

KUL abonma (2019/20) je bil namenjen mladim med 15. in 25. letom starosti.

Združeval je produkcijo različnih ljubljanskih javnih kulturnih zavodov in zajemal različne veje umetnosti: gledališče, film, glasbo in vizualne umetnosti.

Namen abonmaja je bil mladim omogočiti obisk najrazličnejše umetniške produkcije, zato je prilagojena cena 25 €.

 

KinoTrip je namenjen mladim, in se oblikuje skupaj z njimi.

Filmski program Mladi za mlade - filmski klub, mednarodni filmski festival in drugi filmski dogodki. Na Kinotripovih filmskih dogodkih se skozi vse leto obravnavajo filmi iz rednega Kinodvorovega sporeda, čemur sledijo različna druženja, ki se jim občasno pridružijo različni gostje.

 

Kino Šiška

Od leta 2009 osrednja slovenska ustanova na področju sodobnih koncertov, ki jih dopolnjujejo programi vizualne in uprizoritvene kulture. Študenti, upokojenci, registrirane brezposelne osebe, registrirane samozaposlene osebe na področju kulture in medijev ter skupine nad 5 oseb lahko pri nakupu vstopnic v predprodaji koristijo 20-odstotni popust.

 

Lutkovna gledališča po Sloveniji

Kulturno-umetniški programi prinašajo izbor kakovostnih, raznolikih in dostopnih dejavnosti, ki se dotikajo različnih ravni gledališča. Omogočajo poglobljeno izkušnjo gledališča in ponujajo predloge, kako gledališko delo še bolj ustvarjalno preoblikovati s kurikulumom, ter spodbujajo uresničevanje družbeno angažiranih idej na stičišču kulture in umetnosti, znanosti in tehnologije.

 

Glej, ŠtudenTeater

Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Gledališče Glej Ljubljana, Slovensko narodno gledališče Nova Gorica in GT22 Maribor vsako leto vabijo vse, ki jih zanima gledališče in so stari med 18 in 30 let, da se pridružijo ŠtudenTeatru.

Ideja projekta je ustanoviti eno ali več študentskih gledaliških skupin. Vsaki skupini je na voljo mentor (profesionalec na področju gledališča), ki pa v projektu ne deluje kot gledališki režiser, temveč kot nekdo, ki skupini ponudi pomoč pri oblikovanju koncepta in ji pomaga skozi študijski proces.

Cilj projekta je, da skupine razvijejo lastno gledališko poetiko in jo predstavijo v izvirni gledališki predstavi.

 

Širjenje informacij o kulturnih priložnostih

 

Izvedbeni načrt Resolucije o Nacionalnem programu za mladino 2013–2022 za leti 2016 in 2017 in Izvedbeni načrt Resolucije o Nacionalnem programu za mladino 2013–2022 za leti 2018 in 2019 je zajemal naslednje ukrepe (aktualni Izvedbeni načrt za leti 2020 in 2021 ne zajema ukrepov na področju kulture):

• Teden kulturne dediščine
  • Cilji projekta med drugim vključujejo dostop do vsebin (brezplačni dogodki), interdisciplinarne vsebine s področja dediščine, odprto vzgojno okolje, medpredmetno povezovanje, povezovanje organizacij iz različnih področij (dediščina, kultura, izobraževanje, turizem, šport, lokalne skupnosti in nevladne organizacije), medgeneracijsko povezovanje ter načela formalnega in neformalnega izobraževanja.
  • Projekt sofinancira Ministrstvo za kulturo v višini 3.500 EUR finančnih sredstev letno (v letih 2016, 2017, 2018 in 2019).

 

 

• Rastem s knjigo
  • Gre za nacionalni projekt za spodbujanje bralne kulture.
  • Ob podpori Zavoda RS za šolstvo, Društva šolskih knjižničarjev Slovenije in Društva slovenskih pisateljev ga izvaja Javna agencija za knjigo RS v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo, Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport in Združenjem splošnih knjižnic.
  • Projekt sofinancira Ministrstvo za kulturo v višini 80.000 EUR letno v 2016 in 2017 ter 75.000 EUR letno v 2018 in 2019.

 

 

Znanje o kulturni dediščini med mladimi

 

Določeni zgoraj omenjeni projekti so vključeni v Izvedbeni načrt Resolucije o Nacionalnem programu za mladino 2013–2022 za leti 2016 in 2017 in Izvedbeni načrt za leti 2018 in 2019 in so opisani v nadaljevanju:

• Financiranje programov za slovensko mladinsko filmsko dediščino
  • Ukrep zajema financiranje programov Slovenske kinoteke, vključno z njenim pedagoškim programom za otroke in mladino.
  • Projekt sofinancira Ministrstvo za kulturo, in sicer v višini približno 23.000 EUR v letih 2016 in 2017.

• Teden kulturne dediščine
• Nacionalni medsektorski projekt Tedna kulturne dediščine je tesno povezan z vseevropskim projektom »Dnevi evropske kulturne dediščine« in predstavlja nadgradnjo glede na ciljno publiko (otroci in mladostniki). Namen Tedna kulturne dediščine je v vzgojnem procesu (tako formalnem kot neformalnem izobraževanju) povečati vsebine, povezane z dediščino.
• Projekt sofinancira Ministrstvo za kulturo v višini 3.500 EUR letno.

 

Nacionalni medresorski projekt Tedna kulturne dediščine je tesno povezan z vseevropskim projektom Dnevi evropske kulturne dediščine in predstavlja njegovo nadgradnjo v smislu razvoja ciljne skupine (otroci in mladi). Cilj Tedna kulturne dediščine je povečati obseg vsebin, povezanih z dediščino, v izobraževalnih procesih, tako v formalnem kot v neformalnem izobraževanju.

 

• Dodatna znanja za mlade na področju kulture v okviru Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti
  • Ukrep spodbuja usposabljanja ter medgeneracijski prenos znanja in izkušenj na mlade (predvsem na področju kulturne dediščine).
  • Projekt sofinancira Ministrstvo za kulturo, in sicer v višini 400.000 EUR letno.