Glavni trendi v zdravstvenih razmerah mladih

 

SLOfit je nacionalni sistem spremljanja telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine, ki ga poznamo tudi pod imenom športnovzgojni karton. Sistem je bil vzpostavljen leta 1982 na vzorčni količini slovenskih šol, po petih letih testiranj pa so vanj vključili vse slovenske osnovne in srednje šole. V ta sistem so vsako leto vključene vse slovenske osnovne in srednje šole, preizkušen pa je bil tudi na študentski populaciji.

 

Po skoraj desetletju strmega poslabšanja gibalnih sposobnosti je bilo v šolskem letu 2015/16 zaznati, da so otroci in mladi v prejšnjih petih letih glede na starostno skupino in spol bodisi zastali bodisi napredovali. V istem letu je bil ponovno zabeležen problem prekomerne prehranjenosti, ki posledično vodi do slabših dosežkov na področju telesne priprave otrok in mladine. Raziskava je pokazala tudi padec njihovih sposobnosti, pri čemer so blažji upad zaznali pri osnovnošolkah in dijakinjah. K sreči pa vzroka za povečano telesno težo pri dekletih ne gre iskati zgolj v povišani stopnji maščob. Skrb vzbujajoče je tudi dejstvo, da je raziskava, poleg večjega deleža učencev in dijakov z zmanjšanimi telesnimi sposobnostmi, pokazala tudi zmanjšano število telesno nadarjenih.

 

Glede na podatke Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo leta 1993 13,7 % slovenskih otrok in mladostnikov s povišano telesno težo, 3,1 % pa jih je bilo debelih. Do leta 2010 se je delež tistih s povišano telesno težo povzpel na 19,6 %, medtem ko je bilo predebelih 7,3 % otrok in mladih. Nato je v trend Sloveniji zastal. Leta 2015 je bilo 18,2 % mladih s povišano težo in 6,6 % mladih, ki so se soočali z debelostjo. Različne raziskave izpostavljajo, da je bila Slovenija pri  soočanju s to problematiko uspešnejša pri mladih kot pri starejših, večje uspehe beležijo dečki, zahodna in osrednja Slovenija pa dosega boljše rezultate od vzhodne. Z vrsto že vpeljanih ukrepov in tistih, ki so še v pripravi, želijo zmanjšati odstotek predebelih otrok in mladostnikov iz najobčutljivejših skupin.

 

Kar petina deklet in četrtina dečkov je namreč podvržena povišani telesni teži. Zato želi

Nacionalni program za mladino 2013–2022 (Resolucija o nacionalnem programu za mladino 2013–2022) pri mladih »spodbuditi redne telesne dejavnosti, uravnoteženo prehranjevanje in vzdrževanje priporočene telesne teže«.

 

Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija je povzela poročilo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, po katerem najbolj sveži podatki o mladostnikih, starih 11, 13 in 15 let, kažejo spodbudne rezultate, saj je razširjenost kadilcev v teh starostnih skupinah precej manjša v primerjavi z letoma 2010 in 2014. Glede na podatke iz leta 2014 je vsak sedmi petnajstletnik kadil vsaj enkrat tedensko, šestina pa je bilo takih, ki so prvič kadili pred 13. letom starosti.

 

V okviru svetovnega dneva preprečevanja samomorov je Nacionalni inštitut za javno zdravje objavil najnovejše podatke o številu samomorov v Sloveniji. RTV Slovenija poroča, da se trendi med mladimi ne spreminjajo. Medtem ko na splošno beležimo manjše število samomorov, pa ni vidnih sprememb, kar se tiče samomorov med mladimi. Letno v Sloveniji stori samomor približno 20 mladih, trend se ponavlja že nekaj let. Med mladimi je več t. i. samopoškodb, saj svoje stiske običajno izražajo z urezninami ali drugimi samopovzročenimi poškodbami. Do precejšnjih razlik pride tudi med obema spoloma. Dekleta priznavajo, da večkrat razmišljajo o samomoru, njihovo število pa je neprimerljivo višje pri fantih. Med mladimi je namreč skoraj štirikrat več deških samomorov.

 

V diplomskem delu iz leta 2016 z naslovom Samomorilnost med mladimi v Sloveniji je avtorica ugotovila, da je Slovenija vrsto let v samem vrhu držav z največ samomori, kar kažejo tudi podatki EU iz leta 2010. Stopnja samomorov v Sloveniji je 18,4 na 100.000 prebivalcev, kar jo uvršča na četrto mesto med članicami Evropske unije. Samomorilnost mladih do 25. leta starosti je v Sloveniji med tremi najpogostejšimi vzroki smrti med mladimi, medtem ko je samomor najpogostejši vzrok smrti med mladostniki, starimi od 14 do 19 let.

 

Spodaj so navedeni podatki o zdravju mladih iz prejšnjih let in trenutni trendi.

 

Raziskava Mladina 2010 o slovenskih mladostnikih je pokazala, da demografski trendi niso spodbudni, saj predvideva, da se bo število mladih v Sloveniji (od 15. do 29. leta) med letoma 2010 in 2020 zmanjšalo za več kot 20 %. V zvezi z zdravjem in blaginjo slovenske mladine pa študija izpostavlja naslednjih sedem smernic:

1. V petnajstih letih pred letom 2010 (ko je bila raziskava opravljena), se je zmanjšalo število prometnih nesreč in samomorov kot glavnih vzrokov smrti med mladimi (kljub manjšemu številu primerov sta še vedno najpogostejša).
2. Zadovoljstvo mladih s svojim življenjem in zdravjem je primerljivo z ostalimi starostnimi skupinami. Glede na druge evropske države so mladi v Sloveniji relativno zadovoljni z življenjem. Štiri petine je takih, ki so zadovoljni ali celo zelo zadovoljni s svojim zdravjem.
3. Teža več kot dveh tretjin mladih je normalna, vendar pa se je glede na raziskavo iz leta 2010 povečal delež mladih s povišano telesno težo ali debelih. Moški predstavniki in osebe iz podeželja predstavljajo največ mladih s povišano telesno težo ali debelih.
4. Kajenje in raba tobačnih izdelkov med mladimi beleži rahel upad, vse več mladostnikov pa je že poskusilo alkoholne pijače in prepovedane droge. Vse pogostejše tobak in alkohol uživajo fanti, dijaki in tisti, ki živijo v urbanem okolju. S prepovedanimi drogami se pogosteje soočajo mladi moškega spola, ki živijo v urbanih središčih.
5. Iz raziskave o zdravstvenem stanju mladih Slovenk in Slovencev (izvzete so subjektivne ocene zadovoljstva glede življenja, zdravja in videza) lahko ugotovimo, da je moška populacija podvržena največ tveganjem.
6. Starostna skupina mladih med 19. in 24. letom (t. i. študenti ali mladina) je najbolj podvržena najpogostejšim vzrokom smrti med mladimi (prometne nesreče in samomori) in tveganemu zdravstvenemu vedenju.
7. Kar se tiče prehranjevanja, naj bi se več pozornosti posvečalo mladim na podeželju, saj jih je v primerjavi z urbanimi območji kar 10 odstotkov več takih s povišano telesno težo ali debelih.

 

Raziskava o slovenskih mladostnikih Mladina 2013 kaže naslednje trende med mladimi: - Samovrednotenje zdravja (SOZ):

• 61,7 % anketirancev (starosti vsaj 15 let) je svoje zdravje ocenilo kot dobro ali zelo dobro.
• Najvišje si svoje zdravstveno stanje ocenjujejo mladi (med 15 in 29 leti), saj kar 87,1 % vprašanih meni, da je njihovo stanje dobro ali zelo dobro.
• Longitudinalne študije 'Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji' (HBSC) iz let 2002, 2006 in 2010 kažejo na izrazit statistični upad deleža mladostnikov, ki svoje zdravje ocenjujejo kot slabo ali povprečno. Iz raziskave je še razvidno, da je delež upadel zgolj med dekleti.

Po drugi strani pa fanti vseh starostnih skupin iz analize svoje zdravstveno stanje ocenjujejo precej bolje kot dekleta.

 

• Uporaba alkohola in odnos do njega:
  • Med letoma 1995 in 2011 so zabeležili povečanje deleža tistih, ki so v zadnjih 12 mesecih uživali alkoholne pijače (87 % leta 2011, kar je Slovenijo uvrščalo na peto mesto med sodelujočimi državami) in povečanje števila mladih, ki so vsaj en večer v zadnjih 30 dneh popili vsaj pet alkoholnih pijač (53 % leta 2011, kar je spet peto mesto med sodelujočimi v raziskavi). Med letoma 2007 in

2011 se je povečala ocena povprečne porabe alkohola med tistimi, ki so priznali uživanje alkoholnih pijač. Raziskava Mladina 2010 kaže podobne številke.

• Občutno se je povečal tudi delež petnajstletnikov, ki so prvo alkoholno pijačo zaužili pred 13. letom starosti.
• Fantje priznavajo, da alkohol uživajo pogosteje od vrstnic, za enako obdobje pa številke kažejo, da dekleta svojo prvo alkoholno pijačo popijejo, ko so podobne starosti kot vrstniki.
• Razširjenost alkohola med mladostniki v Sloveniji je verjetno posledica vsesplošne rabe alkoholnih pijač v slovenski družbi. Slovenija je dokaj tolerantna glede uživanja alkoholnih pijač, prav tako pa po kozarcu pogosto sežejo tudi odrasli.

 

• Raba tobačnih izdelkov:
  • Leta 2013 je četrtina mladih priznala dnevno kajenje, medtem ko je 40 % slovenske mladine izjavilo, da kadi redno ali občasno. Med mladimi je 60 % nekadilcev. V primerjavi z raziskavo Mladina 2010 se je delež kadilcev leta 2013 povečal, toda le malenkostno.
  • Podobno se je dvignil odstotek nekadilcev (iz 54 % na 60 %).
  • Še vedno kadi vsak četrti mladostnik v Sloveniji.

 

• Indeks telesne mase (ITM):
  • Če primerjamo raziskavi iz leta 2010 in 2013, lahko ugotovimo, da se je delež mladih s povišano telesno težo malce povečal, in sicer za 1,3 %.
  • Mladostnikov z normalno telesno težo je vse manj, njihov delež je padel s 74,1 % na 71,6 % predvsem zaradi povečanega števila suhih mladostnikov (ta se je povečal s 3,8 % na 5 %).
  • Delež tistih s povišano telesno težo in debele mladine je višji pri moških,

starejši starostni skupini in otrocih, ki ne obiskujejo šole.

 

• Nezdrav življenjski slog in samovrednotenje zdravja:
  • Mladi, ki priznavajo pogostejše kajenje, tudi večkrat uživajo alkoholne pijače. Kajenje sicer ni pomemben dejavnik pri izračunavanju ITM, je pa povezan z uživanjem alkohola.
  • V okviru raziskave so preučili povezavo med tremi tveganimi vedenji (alkohol, tobak in ITM) in samovrednotenjem zdravstvenega stanja, s čimer so želeli preveriti tudi spremenljivke skupine istega standarda in družbenodemografskega ozadja. Alkohol zanimivo ni globlje povezan s samooceno zdravja, medtem ko je samovrednotenje zdravja nižje zaradi pogostejše rabe tobačnih izdelkov in višjega indeksa telesne mase.

 

• Splošni trendi:
  • Leta 2013 je bila stopnja samovrednotenja zdravja med slovensko mladino primerljiva ostalim državam.
  • Moški so svoje zdravje ocenili občutno višje.
  • Dva odstotka mladih v Sloveniji je izjavilo, da alkohol uživajo redno/dnevno, kar je manj kot leta 2010, ko je bilo dnevnih pivcev alkohola 4 %.
  • Podatki iz leta 2010 v primerjavi z raziskavo iz leta 2013 kažejo na povečanje tistih, ki alkohola ne uživajo.
  • Skoraj tri četrtine (74 %) mladih v Sloveniji je menilo, da je alkohol sprejemljiv.
  • Glede na leto 2010 je delež rednih kadilcev ostal nespremenjen.
  • Podobno se je v tem obdobju dvignil odstotek nekadilcev (iz 54 % na 60 %).
  • Med letoma 2010 in 2013 se ni spremenil niti odstotek predebelih mladostnikov.
  • Delež tistih s povišano telesno težo se je povečal za 1,3 odstotka.
  • Mladi kadilci pogosteje uživajo tudi alkoholne pijače.
  • Kajenje sicer ni pomemben vzrok za povišano telesno maso ali debelost, je pa povezano z uživanjem alkohola.
  • Glede na samovrednotenje zdravja so v Sloveniji najbolj zdravi tisti mladostniki, ki ne kadijo in imajo normalno telesno težo.

 

Raziskava Mladina 2020 ugotavlja, da se mladi vse močneje spopadajo s problemom duševnega zdravja:

• mladi v letu 2020 živijo bolj zdravo kot pred desetimi leti (v manjši meri pijejo alkohol in kadijo tobak, bolj zdravo jedo in se v večji meri ukvarjajo s športom). Kljub temu pa so manj zadovoljni s svojim zdravjem kot leta 2010, kar kaže na to, da drugi dejavniki, kot so stres in osamljenost, odločilno vplivajo na samooceno zdravja.
• V zvezi s tem se kaže izrazito povečanje občutka osamljenosti med mladimi – delež osamljenih mladih se je v zadnjem desetletju povečal za 76 %, medtem ko se je delež mladih, ki občutijo stres več dni oziroma večino dni v tednu, povečal za 110 %.
• Kar 14 % mladih se je zaradi težav, povezanih z duševnim zdravjem, že zateklo k alkoholu ali drugim drogam.

 

Avtorji raziskave zato pozivajo k ponovnemu premisleku o »stroških in koristih storilnostne družbe oziroma sedanjega modela razvoja, ki očitno ni naklonjen duševnemu zdravju mladih« (str. 212).

 

Glavni pojmi

 

NIJZ javno zdravje opredeljuje kot vedo in sposobnost preprečevanja bolezni, izboljšanja zdravja in podaljševanja življenjske dobe prek organiziranih prizadevanj družbe.