Uradne smernice za pripravništvo in vajeništvo

 

Pripravništvo in vajeništvo se različno urejata glede na področje – včasih je pripravništvo obvezen del učnega procesa, v drugih primerih pa izobraževalni programi ne vključujejo nobenega pripravništva. Na različnih področjih veljajo različne politike glede priznavanja pripravništva. Obstajajo na primer pravila za pripravništvo državnih tožilcev, zdravstvene strokovnjake in povezane zdravstvene delavce v zdravstvenih storitvah, ki morajo opraviti strokovne izpite, zaposlene v javni gozdarski službi, ki morajo tudi opraviti strokovne izpite in razvoj, strokovnjake za izobraževanje, socialne delavce in športne strokovnjake, ki tudi sodelujejo pri pripravništvih in strokovnih izpitih.

 

Marca 2015 je Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide Državnega zbora pozval Vlado Republike Slovenije, naj predstavi obsežno analizo reguliranega pripravništva za diplomante terciarnega izobraževanja, predvsem za tiste, ki nameravajo delati v javni upravi in javnem sektorju. Aprila 2015 je Vlada Republike Slovenije pozvala ministrstva (pod vodstvom MDDSZ), naj pripravijo analizo pripravništev v ministrstvih in organih, za katera so odgovorna (npr. državnih organih, javnih skladih in lokalnih organih). Po pregledu analize julija 2015 je slovenska vlada sprejela Akcijski načrt v zvezi z organizacijo in izvajanjem pripravništva v Republiki Sloveniji. Cilj tega akcijskega načrta je odpravljanje reguliranih pripravništev, kjer je to mogoče, da bi mladim olajšali prehod od formalnega izobraževanja do trga dela.

 

Na področju državne uprave so bile v Skupnem kadrovskem načrtu organov državne uprave za leti 2016 in 2017 sprejete posebne kvote za pripravnike. V skladu s tem načrtom lahko državni organi sprejmejo le 1–2 % vseh pripravnikov vsako leto. Zaposlovanje pripravnikov je bolj preprosto (za določena delovna mesta ni več posebnih zahtev), delovne izkušnje pa niso več potrebne (ali pa se upoštevajo izkušnje, pridobljene prek študentskega dela). Predlog je bil sprejet in določena ministrstva so ga začela izvajati.

 

V preteklem desetletju je MDDSZ izvajalo različne programe ali projekte za podporo vključevanja mladih na trg dela. Eden od njih je bil Usposabljanje absolventov na delovnem mestu in subvencija za zaposlitev diplomantov / absolvent – aktiviraj in zaposli se!, ki se je izvajal med letoma 2009 in 2012. Po navedbah MDDSZ (2016) je »program zagotovil povračilo stroškov delodajalcem, ki so zaposlili mladega diplomanta, ki je bil predhodno pred diplomo vključen v usposabljanju za delovno mesto v istem podjetju. Ta ukrep je bil razvit v sodelovanju s Študentsko organizacijo Slovenije, vendar ga je odobrilo in izvajalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. V okviru tega programa je bilo 600 mladih vključenih v program usposabljanja, pozneje pa so dobili zaposlitev. Dva izmed najnovejših in tekočih programov, ki podpirata vključevanje mladih na trg dela s ponudbo usposabljanj, sta Neformalno izobraževanje in usposabljanje za mlade in Usposabljam.se 2020: Usposabljanje na delovnem mestu - mladi. Prvo se osredotoča na pridobivanje poklicnega znanja in spretnosti za boljšo zaposljivost mladih, drugo pa ponuja usposabljanje na delovnem mestu, ki povečuje možnosti mladih za zaposlitev pri istem ali drugem delodajalcu. Oba programa izvaja ZRSZ.

 

 

Spodbujanje pripravništva in vajeništva

 

Leta 2016 je bil izveden nov program pripravništva za mlade brez izkušenj. Program zagotavlja plačana pripravništva osebam, mlajšim od 30 let, ki so diplomirali iz prava, ekonomije, veterine, živilske tehnologije ali živinoreje. Leta 2016 je bilo za program namenjenih 142.479 EUR, leta 2017 je bilo namenjenih 666.254  EUR, leta 2018 pa 445.876 EUR. Program omogoča mladim, da dosežejo redno zaposlitev in višjo socialno varnost, prejmejo usposabljanje za samostojno delo pod strokovnim vodstvom mentorja, opravijo preizkuse usposobljenosti ter pridobijo praktično znanje in delovne izkušnje, s čimer lahko izboljšajo svoje zaposlitvene možnosti. Pripravništvo po navadi traja 10 mesecev. Od leta 2019 naprej je ZRSZ vključen v projekt 'Tvoja prva zaposlitev EURES', ki ga v 95 % financira EU. Namen projekta je mladim (starim od 18 do 35 let) ponuditi pomoč pri iskanju zaposlitve, pripravništva ali vajeništva v eni od držav EU, v Islandiji ali na Norveškem.

 

Osnova za regulativni okvir za vajeništvo v Sloveniji je Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju iz leta 2006, čeprav ne določa posebne opredelitve vajeništva. V skladu z 2. členom je eden od njegovih ciljev zagotavljanje znanja, spretnosti in poklicnih sposobnosti, ki so potrebne za opravljanje poklica in dostop do nadaljnjega izobraževanja. Leta 2017 je bil sprejet Zakon o vajeništvu, ki ureja vajeništvo kot obliko izobraževanja v srednjem poklicnem izobraževanju ter v programih nadaljnjega poklicnega in strokovnega izobraževanja. Zakon opredeljuje vajeništvo kot 'obliko izobraževanja, [pri kateri] se vsaj 50 odstotkov izobraževalnega programa izvaja kot praktično usposabljanje z delom pri delodajalcu, vsaj 40 odstotkov izobraževalnega programa pa izvaja šola, vključno z vsemi splošnimi predmeti izobraževalnega programa'.

 

Približno 40 % programov poklicnega srednješolskega izobraževanja, ki trajajo tri leta, je namenjenih praktičnemu usposabljanju. »Del tega usposabljanja se izvaja v izobraževalnih središčih več podjetij, drugi del – najmanj 24 tednov in ne več kot 53 tednov v obdobju 3 let – pa se lahko izvaja v podjetjih« (glej dokument Evropske konfederacije sindikatov: Evropski okvir kakovosti za vajeništva (2016)).

 

Vajeniške kvalifikacije so uvrščene v 4. stopnjo, kar ustreza 4. stopnji v Slovenskem okviru kvalifikacij.

 

»Pri oblikovanju in izvajanju ZPIU je predvidena vključitev sindikatov.« »Sindikati imajo 4 predstavnike (od 14) v Strokovnem svetu Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje). Vajenci podpišejo individualno pogodbo o učenju z delodajalcem. Čeprav ta pogodba ni pogodba o zaposlitvi, se lahko vajenci pridružijo sindikatu« (glej dokument Evropske konfederacije sindikatov: Evropski okvir kakovosti za vajeništva (2016).

 

Priznavanje učnih rezultatov 

 

Priznavanje predhodne (in praktične) izobrazbe ureja Pravilnik o priznavanju predhodno pridobljenega znanja v višjem strokovnem izobraževanju. V skladu z enim takim pravilom Fakulteta Doba na primer zahteva, da študenti dokazujejo znanje, ki so ga pridobili v formalnem izobraževanju, s potrdili in drugimi dokumenti, ki prikazujejo vsebino in obseg dela študentov. Študenti, ki so pridobili znanje prek neformalnega izobraževanja, morajo to dokazati z drugimi dokumenti ali portfelji (študije, podrobna poročila strokovnjakov, izumi, patenti, objave itd.). Študenti imajo tudi možnost prenosa kreditnih točk ECTS iz drugih visokošolskih zavodov.

 

 

Financiranje

 

Vsako ministrstvo ureja pripravništvo na poseben način. Pripravništva so lahko na primer plačana, neplačana ali uporabljajo mešan plačilni sistem. V zasebnem sektorju pripravništev praktično ni več, vendar še obstajajo v javnem sektorju, kjer so včasih predpogoj za kvalifikacijski izpit za delovno mesto. V finančnem obdobju 2007–2013 je MDDSZ izvajalo različne programe ali projekte. Veliko jih je podprl Evropski socialni sklad in so se izvajali v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov (2007–2013).

 

MGRT podpira naslednji ukrep:

- Na ravni poklicnih šol: Stroški delodajalcev za praktično usposabljanje človeških virov v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju sofinancirajo sodelujoči subjekti, vključno z Gospodarsko zbornico Slovenije in Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije. Ukrepi za spodbujanje poklicnega izobraževanja in usposabljanje se tudi sofinancirajo z namenom zagotavljanja pridobivanja strokovnih kompetenc študentov in dijakov in omogočanja delodajalcem, da ustvarijo človeške vire za zadovoljevanje potreb gospodarstva in usposabljanje svojega osebja. Ta ukrep je pomemben za izpolnjevanje potreb po delovni sili in zmanjševanje primanjkljajev na področju človeških virov. Naslednji korak je priprava pravne podlage za podporo vajeništvu. 

 

 

Zagotavljanje kakovosti

 

Slovenska vlada je izvedla Analizo opravljanja pripravništva v Republiki Sloveniji, ki služi kot podlaga za Akcijski načrt v zvezi z organizacijo in izvedbo opravljanja pripravništev v Sloveniji. MDDSZ je pripravilo Analizo opravljanja pripravništva v RS. Spodaj so navedene sistemske spremembe pripravništev, ki so bile predlagane v analizi:

1. Ministrstva od Vlade Republike Slovenije zahtevajo, da odpravi določbe v zakonodaji, ki se nanašajo na prostovoljno pripravništvo. Organizacije, ki nadzorujejo ta ukrep, so MIZŠ, Ministrstvo za javno upravo, MDDSZ, Ministrstvo za zdravje, MK in Ministrstvo za pravosodje. Ta ukrep se že izvaja (pravna podlaga je bila spremenjena).
2. Razviti so bili ukrepi, povezani s predpisi glede zagotavljanja pripravništva in strokovnih izpitov na področju socialne varnosti, izobraževanja, zdravja in knjižničarstva. Organizacije, ki nadzorujejo te ukrepe, so MIZŠ, MDDSZ, Ministrstvo za zdravje, in MK. Ta ukrep se že izvaja (pravna podlaga je bila spremenjena).
3. Razviti so bili ukrepi v zvezi s spodbujanjem zaposlovanja mladih v javnem sektorju. Organizacije, ki nadzorujejo te ukrepe, so MIZŠ, Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za finance. Ukrep se je začel izvajati 1. 1. 2016 (načrt vlade).
4. Razvit je bil ukrep v zvezi s pripravništvi v javnem sektorju.

 

V okviru vsakega ukrepa se bodo izvajale aktivnosti v zvezi s sistemsko regulacijo pripravništva, opredeljene v akcijskem načrtu, ki se nanašajo na organizacijo in izvajanje pripravništva v Sloveniji. Najpomembnejši primeri so bili na področju socialnega dela, izobraževanja, kulture in pravosodja. Na področju kulture je prišlo do nekaj sprememb v zakonodaji, na področju izobraževanja je bil objavljen razpis za pripravništvo in spremenjena so bila nekatera pravila, na področju socialnega dela je MDDSZ objavil razpis za pripravništva, na področju pravosodja pa se ni spremenilo nič. Izvedena je bila ena analiza glede pripravništev v Sloveniji, vendar se ni zgodilo nič, kar bi povzročilo sistemsko spremembo.