Zagotavljanje kakovosti

 

 

Glavna merila/kazalniki/standardi, ki se uporabljajo za oceno kakovosti projektov/programov mladinskega dela

 

 

V Sloveniji obstaja poklicni standard ‘Mladinski delavec/Mladinska delavka’ od leta 2017. Standard omogoča uradno priznavanje poklicnih spretnosti za mladinskega delavca (za podrobnejši opis standarda glej podpoglavje 10.5).

 

Posebni sistemi zagotavljanja kakovosti so vključeni tudi v javne pozive. Urad za mladino je na primer leta 2020 objavil Javni poziv za sofinanciranje programov mladinskega dela v letih 2020 in 2021, pri katerem je bil status organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju predpogoj, da je lahko mladinska organizacija kandidirala za sofinanciranje projekta ali programa. Za pridobitev statusa morajo organizacije izpolnjevati naslednje pogoje (glej 11. člen Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju), ki jih je mogoče obravnavati kot prvo merilo kakovosti. Mladinske organizacije so morale biti pri prijavi za sofinanciranje skladne s cilji in vsebino javnega razpisa ter izpolnjevati merila glede kakovosti in obsega prijavljenega programa. Ta merila in kriteriji za vrednotenje prijavljenih programov so bila:

 

 

1. Merila za ocenjevanje nacionalnih programov mladinskih organizacij (merila za kakovost prijavljenega programa)

• Evalvacija programa
• Kakovost vsebine programa, organizacijskega in časovnega načrta
• Vključenost mladih z manj priložnostmi
• Metodologija dela - izvajanje različnih oblik, metod in procesov, skozi katere se razvijajo kompetence mladih, spodbuja aktivno samostojno delo mladih in njihovo sodelovanje z okoljem

 

2. Merila za dodelitev sredstev za izvajanje dejavnosti mladinskih centrov (merila za kakovost in obseg programa):

• Evalvacija programa
• Vsebinska kakovost programa, organizacijskega in časovnega načrta
• Število aktivnih udeležencev načrtovanega programa
• Vključenost mladih z manj priložnostmi
• Metodologija dela - izvajanje različnih oblik, metod in procesov, skozi katere se razvijajo kompetence mladih, spodbuja aktivno samostojno delo mladih in njihovo sodelovanje z okoljem

 

3. Merila za druge nevladne organizacije, ki izvajajo programe mladinskega dela (merila za kakovost in obseg programa):

• Skladnost posameznih dejavnosti s cilji in rezultati, opisanimi pod posamezno dejavnostjo
• Vsebinska kakovost programa, organizacijskega in časovnega načrta
• Obseg izvajanja programa na nacionalni ravni
• Število aktivnih udeležencev načrtovanega programa
• Vključenost mladih z manj priložnostmi
• Metodologija dela - izvajanje različnih oblik, metod in procesov, skozi katere se razvijajo kompetence mladih, spodbuja aktivno samostojno delo mladih in njihovo sodelovanje z okoljem

 

V javnem pozivu je veliko elementov, ki se nanašajo na kakovost mladinskega dela: kako organizacije ocenjujejo svoj program, kako v ocenjevanje vključujejo mlade, kako v program vključujejo znanje mladih, kako načrtujejo svoj program in v to vključujejo mlade itd. Tudi program Erasmus+ ima v postopku prijave in med izvajanjem projektov načine za merjenje kakovosti projekov.

 

Akterji, ki delujejo na področju mladinskega dela (na primer mladinske organizacije), imajo lastne sisteme zagotavljanja kakovosti. Če lokalna enota na primer želi postati članica Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, mora izpolniti nekatere zahteve, npr. logotip v imenu, število članov enote…). Organizacije imajo tudi ustaljene procese, ki jim sledijo: npr. kako se prijavljajo za projekte, kako organizirajo prireditve... Čeprav so to v osnovi standardi kakovosti, jih ne konceptualizirajo kot standarde kakovosti.

 

Iz partnerstev so nastali različni sistemi kakovosti. Primer tega je projekt ‘ABC of Youth Work’. Na podlagi pridobljenih podatkov so partnerji v projektu vzpostavili sistem kakovosti za izboljšanje dela v mladinskih organizacijah.

 

Novembra 2018 je Urad Republike Slovenije za mladino organiziral letni Nacionalni posvet mladinskega sektorja s poudarkom na kakovosti v mladinskem sektorju (glej poročilo). Posvet je bil pripravljen skupaj z Mladinskim svetom Slovenije s ciljem, da pripravi standarde kakovostnega mladinskega dela.

 

 

Glavni mehanizmi za ocenjevanje kakovosti mladinskega dela

 

Mladinska mreža MaMa je leta 2018 pričela z izvajanjem pilotnega projekta ‘Logbook’. Gre za spletni sistem za spremljanje učinkov mladinskega dela oz. za orodje, ki mladinskim delavcem pomaga strukturirano dokumentirati svoje delo. Sistem zbira informacije z namenom omogočanja analize in razvoja mladinskega dela ter spodbujanja refleksije dela, ki je temelj za razmislek o tem, kako izboljšati kakovost mladinskega dela. V Sloveniji se orodje uporablja v osmih občinah: Ljubljana, Novo mesto, Brežice, Maribor, Celje, Škofja Loka, Krško in Zagorje ob Savi. Sistem ‘Logbook’ je zasnovan na način, da predvideva sodelovanje mladih in temelji na različnih orodjih za ocenjevanje dela, ki ga mladinski delavci opravljajo v mladinskih centrih. Z različnimi vprašalniki za vrednotenje se oblikujejo kazalniki za vsak mladinski center in občino, kar omogoča tudi oceno napredka in razvoja vsakega mladinskega centra. Mladinskim delavcem omogoča redno spremljanje statističnih podatkov o dejavnostih in obiskovalcih mladinskega centra. Na podlagi teh informacij se lahko mladinsko delo nadalje razvija, njegova kakovost pa se povečuje. Po dveh zaključenih pilotnih fazah projekta v letih 2019-2020 Mreža MaMa v letu 2021 nadaljuje z izvajanjem projekta v slovenskih občinah in mladinskih centrih.

 

‘Logbook’ je del projekta ‘Europe Goes Local’, katerega cilj je razvijati in krepiti kakovostno mladinsko delo na lokalni ravni, zlasti z okrepljenim sodelovanjem med različnimi deležniki, ki so aktivni na občinski ravni.

 

 

Glavni rezultati procesov zagotavljanja kakovosti

 

Po uspešni prijavi organizacije na javni razpis za sofinanciranje programov mladinskega dela, lahko organizacija začne izvajati prijavljeni program. Urad za mladino nadzoruje izvajanje s poročili, ki jih morajo organizacije predložiti dvakrat letno. Če poročilo ne izpolnjuje meril kakovosti (npr. da ni izvedeno), lahko Urad za mladino zadrži sredstva ali pa preostalih sredstev organizaciji ne dodeli. Povratne informacije udeležencev niso predvidene.

 

Predstavniki Urada za mladino izvajajo tudi napovedane kontrolne obiske "na terenu" (v prostorih organizacije) in se udeležujejo dogodkov, na katere so povabljeni.

 

Marca vsako leto mora organizacija tudi poročati, ali še vedno izvaja program za mlade, ki jim je omogočil pridobitev statusa organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju (glej 11. člen Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju). Lahko se zgodi odvzem statusa, kar pomeni tudi izgubo sofinanciranja programa mladinskega dela.

 

 

Raziskave in dokazi, ki podpirajo mladinsko delo

 

 

Za razliko od mnogih drugih evropskih držav Slovenija nima celovitega sistema za spremljanje stanja mladih. Resolucija o Nacionalnem programu za mladino 2013–2022 vključuje napotke za raziskovanje mladinskega področja:

• 2.4 CILJ: Okrepitev segmenta raziskav in analiz na področju mladine

Merilo: obstoj organizacije, ki med temeljne dejavnosti šteje raziskovanje mladine. Pričakovani razvojni učinek: zagotovitev dolgoročnega in stabilnega raziskovanja mladine.

Prioritetno podpodročje 11: Vzpostavitev nacionalne organizacije za raziskovanje mladine.

• Nosilec: Urad RS za mladino.
• Finančni načrt: sredstva bodo zagotovljena v okviru razpoložljivih sredstev proračuna Republike Slovenije.
• Obdobje in rok: do leta 2022.
• Kazalniki:
  • vzpostavitev enote za raziskovanje mladine (v okviru obstoječih raziskovalnih organizacij);
  • število analiz in raziskav, ki analizirajo in vsebinsko vrednotijo učinek mednarodnega mladinskega dela in učnih mobilnosti v mladinskem delu.

 

Kljub temu pa v Izvedbenem načrtu Nacionalnega programa za mladino za leta 2016/2017, 2018/2019 in 2020/2021 ni predvidenih posebnih sredstev za podporo raziskovanju mladinskega dela. V Izvedbenem načrtu Resolucije o nacionalnem programu za mladino 2013–2022 za leto 2015 je bila predvidena ustanovitev mladinske raziskovalne enote (v okviru obstoječih raziskovalnih organizacij). Ocenjena višina finančnih sredstev je bila 40.000 EUR.

 

 

Zavod za razvoj mobilnosti mladih (MOVIT) je član Raziskovalnega programa za analizo in spremljanje programa Erasmus+: Mladi v akciji (RAY) (Research-based analysis of European youth programmes – RAY), ki zbira podatke za boljše razumevanje procesov in rezultatov v mladinskem delu in neformalnem izobraževanju. RAY ima več raziskovalnih projektov, med katerimi so:

 

• Splošna analiza in spremljanje učinkov izvajanja programa Erasmus+: Mladi v akciji (RAY MON): cilj projekta je raziskati širok obseg vidikov programa Erasmus+: Mladi v akciji z namenom, da bi prispevali k razvoju prakse, k izboljšanju izvajanja programa Erasmus+: Mladi v akciji in k razvoju naslednje generacije programa (v teku).
• Analiza dolgoročnih učinkov programa Erasmus+: Mladi v akciji na participacijo in državljanstvo (RAY LTE): eden od ciljev je raziskati razvoj kompetenc, pridobljenih s pomočjo neformalnega in priložnostnega učenja v programih Erasmus+: Mladi v akciji, še posebej v okviru mobilnosti mladinskih delavcev (zaključen v 2019).
• Analiza razvoja kompetenc in izgradnje kapacitet v programu Erasmus+: Mladi v akciji (RAY CAP): projekt raziskuje vpliv programa na kompetence mladinskih delavcev in mladinskih voditeljev. Poseben modul B spremlja prenos kompetenc v prakso mladinskega dela (zaključen v 2019).

 

 

V letu 2020 je bila pod okriljem Urada RS za mladino izvedena empirična raziskava o položaju mladih v slovenski družbi ‘Mladina 2020’. Izsledki razikave so bili v obliki znanstvene monografije objavljeni leta 2021. Vključuje tudi kazalnike, ki sodijo na področje mladinskega dela: 1) neformalno delo oz. dejavnosti ter 2) članstvo v prostovoljnih društvih in organizacijah.

 

V letu 2013 je monografija ‘Okviri in izzivi mladinskega dela v Sloveniji’ zbrala široko paleto razprav o mladinskem delu in večplasten razmislek o aktualnih družbenih vprašanjih in družbenih trendih, ki opredeljujejo sodobno mladinsko delo in mu hkrati postavljajo izzive.

 

V letu 2010 je Urad za mladino okrepil raziskovalno dejavnost in pridobil dodatne analize in raziskave prek sodelovanja z Mladinsko mrežo MaMa, s katero je objavil analizo z naslovom ‘Mladinsko delo in mladinska politika na lokalni ravni’, katere cilj je bil izčrpen pregled in analiza stanja organiziranosti mladinskega sektorja na lokalni ravni, instrumentov za podporo mladinskemu delu in standardov lokalne mladinske politike v luči priprav na oblikovanje nacionalnega programa za mladino. Analiza izpostavlja tudi enega izmed ključnih problemov na področju mladinskih struktur in mladinskega dela, in sicer pomanjkanje zastopanosti neorganizirane mladine na nacionalni ravni. Nacionalne mladinske organizacije združujejo mlade prek specifične usmeritve (skavti, turizem, podeželska mladina), konfesionalne/ideološke usmeritve (katoliška mladina) ali politične usmeritve (mladinska organizacija politične stranke). Na podlagi teh ugotovitev je bil cilj zagotavljanja delovanja neorganizirane mladine (6.2.2) postavljen v Nacionalni program za mladino 2013-2022.

 

 

 

Participativno mladinsko delo

 

 

Razvoj politik mladinskega dela na najvišji ravni s posvetovanjem in prispevanjem mladih

 

 

V Sloveniji ni stalnega sistema za posvetovanje z mladimi glede politik mladinskega dela. Mladinski svet Slovenije in mladinski sveti lokalnih skupnosti v skladu z Zakonom o mladinskih svetih poskrbijo za sodelovanje mladih pri sprejemanju zakonskih in drugih predpisov, ki vplivajo na življenje in delo mladih (5. člen). Pred pripravo aktov in drugih predpisov, ki neposredno vplivajo na življenje in delo mladih, so vlada, ministrstva in drugi državni organi ter organi lokalne skupnosti o tem dolžni obvestiti Mladinski svet Slovenije ali mladinske svete lokalnih skupnosti (6. člen).

 

Leta 2010 je vlada sprejela nov Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju, ki ga je pripravilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ter Urad RS za mladino. Do sprejetja zakona je prišlo po obdobju široke javne razprave, ki je vključevala tudi mladinske akterje. V skladu z Zakonom o javnem interesu v mladinskem sektorju predlog Nacionalnega programa za mladino pripravi ministrstvo v sodelovanju z organizacijami v mladinskem sektorju (16. člen). Predstavnik Mladinskega sveta Slovenije je v procesu sodeloval že od začetka priprav in usklajevanj z ministrstvi. Predlog je bil obravnavan tudi na seji Sveta Vlade RS za mladino, kjer so bili vsi predlogi izvedbenih načrtov uvrščeni na dnevni red seje.

 

Pred imenovanjem skupine, ki je delala na predlogu za Nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK), je bila na pobudo Mladinskega sveta Slovenije in Socialne akademije ustanovljena strokovna skupina za posvetovanje o ustreznih standardih za poklicno kvalifikacijo, katere cilj je bil zagotoviti strokovno podporo v procesu razvoja NPK. Skupino so sestavljale številne mladinske organizacije, vključno s predstavniki Socialne akademije, Mladinske mreže MaMa, Sindikata Mladi plus, Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija in Mladinskega sveta Slovenije. Na tak način imajo mladinske organizacije pomembno vlogo pri oblikovanju javnih politik, ki se nanašajo na mlade.

 

Nacionalni projekt strukturiranega dialoga ‘Dialog mladih 2.0: Vključujemo!’ (2013/2014) je vzpostavil prostor, možnosti in podporo mladim iz vse Slovenije, da aktivno sodelujejo v razpravah v tretjem ciklu strukturiranega dialoga. Razprave so se nanašale na socialno vključevanje skozi mladinsko delo. Zadnji (7. cikel) strukturiranega dialoga se je začel januarja 2019 in se osredotoča na obravnavanje priložnosti za mlade s kakovostnim mladinskim delom ter zagotavljanjem izobraževanja in usposabljanja za mladinske delavce.

 

 

Vključevanje mladih v načrtovanje, izvajanje in vrednotenje projektov mladinskega dela

 

 

Javni poziv za sofinanciranje programov mladinskega dela v letih 2020 in 2021, ki ga je objavil Urad za mladino, je imel poudarek na aktivni participaciji mladih v načrtovanem projektu. Ko so organizacije prijavljale svoje programe, so že morale navesti število aktivnih udeležencev (kar je bilo eno od meril za dodelitev sredstev). Kdo so aktivni udeleženci, je bilo opredeljeno kasneje v obrazcu, skupaj s tem, komu so aktivnosti namenjene. V obrazcu je zapisano, da imajo mladi aktivno vlogo načrtovalcev, oblikovalcev, organizatorjev, izvajalcev itd. in da aktivni udeleženci niso pasivni gledalci, poslušalci, obiskovalci in uporabniki storitev in izdelkov. Urad za mladino letno tudi zaprosi organizacije v sektorju za njihovo mnenje o javnem pozivu, kako bi ga lahko izboljšali in kakšni so njihovi predlogi.

 

 

"Pametno” mladinsko delo: mladinsko delo v digitalnem svetu

 

 

Usposabljanja, s katerimi mladinski delavci in mladi pridobijo veščine digitalne in medijske pismenosti

 

 

V letu 2018 je Mladinska mreža MaMa začela izvajati 24-mesečni projekt strateškega partnerstva ‘Pametno mladinsko delo v mladinskih centrih’. Projekt se ukvarja z izzivi, s katerimi se srečujejo mladinska politika, mladinsko delo in mladina na področju digitalizacije mladinskega dela. Poleg tega si prizadeva tudi določiti metode in orodja za pametno mladinsko delo v Sloveniji ter razviti metodologijo za usposabljanje mladinskih delavcev na tem področju. V okviru projekta je novembra 2019 v Sloveniji potekalo mednarodno usposabljanje za mladinske delavce, ki se želijo soočiti z digitalizacijo na mladinskem področju. Mladinski delavci so bili usposobljeni za uporabo digitalnih orodij in metod v svojih programih in pri vsakodnevnem delu z mladimi. Projekt financira Erasmus+.

 

Projekt ‘Programiranje je igra’ Socialne akademije je namenjen mladim (15–24 let), ki delajo prve korake v svetu programiranja. Udeleženci se s pomočjo okolja ‘Scratch’ seznanijo s programiranjem in naredijo svoj prvi projekt na tem področju. Delavnice vodi trener Socialne akademije z izkušnjami v digitalnem mladinskem delu.

 

Socialna akademija je v okviru projekta ‘European Wide Web of Youth Work’ zbrala in ustvarila digitalna orodja, ki mladinskim delavcem in trenerjem pomagajo pri njihovem "digitalnem pristopu” do mladih. Ena izmed aktivnosti projekta je bila izdelava praktičnega priročnika z orodji za oblikovanje in olajšanje izobraževanja mladinskih delavcev na spletu, ki vključuje tudi praktične primere iz resničnega življenja. Digitalna orodja so so mladinskim delavcem na voljo na spletni platformi organizacije.

 

V letu 2019 je Zavod Nefiks začel z naborom usposabljanj ‘Digitalno mladinsko delo – kako postaneš upravljalec družbenih omrežij’. Usposabljanja mladinskim delavcem pomagajo razumeti, kaj je digitalno mladinsko delo, in jih izobražujejo z namenom, da bodo lahko uspešno upravljali digitalna omrežja.

 

Center za ozaveščanje SAFE.SI ozavešča o varni in odgovorni rabi interneta in novih tehnologij. Cilj projekta je otrokom, najstnikom, staršem, učiteljem, mladinskim delavcem in socialnim delavcem zagotoviti znanje in orodja za vodenje, krepitev in pomoč otrokom in najstnikom v digitalnem svetu. Za usposabljanja in delavnice o varnosti na spletu za različne ciljne skupine je veliko zanimanja, zlasti med šolami, zaradi česar je Društvo za kulturo odnosov SPES v okviru projekta ‘Zdrava družbena omrežja’ razvilo tečaj in gradivo na temo pametnejše uporabe družbenih omrežij med mladimi, namenjenih mladinskim delavcem, učiteljem, vzgojiteljem in ostalim, ki delujejo v neprofitnih mladinskih in drugih organizacijah.

 

S pojavom pandemije covid-19 so razprave o digitalnem mladinskem delu postale še pomembnejše. Poleg tega je bilo treba digitalno mladinsko delo dejansko preizkusiti v praksi. Mladinska mreža MaMa je zbrala dobre prakse digitalnega mladinskega dela mladinskih centrov v času pandemije covid-19 (Prakse mladinskih centrov v času epidemije COVID-19 in Prakse mladinskih centrov v času 2. vala epidemije COVID-19).

 

 

Pobude in ukrepi za dostopno digitalno infrastrukturo za projekte in programe mladinskega dela

 

 

Uspešna prijava na Javni razpis ‘Zaposlitev na področju mladinskega dela v mladinskem sektorju’, je organizacijam (npr. Mladinskemu kulturnemu centru Maribor (MKC Maribor), Društvu PiNA in Zavodu Ypsilon) v letu 2018 zagotovila zaposlitev mladinskega delavca.

Program ‘Digitalno mladinsko delo’ je usposabljanje digitalnega mladinskega delavca skozi vzpostavljanje digitalnega mladinskega centra, ki pomeni produkcijsko-izobraževalni prostor za promocijo in razvoj digitalnega mladinskega dela in spodbujanje mladih v kreativnih industrijah. Digitalni mladinski center ponuja tudi informacije o dogodkih in priložnostih v mladinskem sektorju.

 

Trenutno v Sloveniji ni mehanizma za financiranje digitalnega mladinskega dela. Nekatere organizacije v mladinskem sektorju že ponujajo vsebine, povezane s pametnim in digitalnim mladinskim delom. (Tehnična) infrastruktura, predvidena za to, je precej različna. Nekatere organizacije financiranje zagotavljajo iz rednih sredstev, ki jih prejmejo, nekatere pa iz sredstev, zbranih na razpisu za zbiranje predlogov na temo digitalizacije.

Zavod za razvoj mobilnosti mladih (MOVIT) pripravlja različna mednarodna usposabljanja, seminarje in konference na temo pametnega mladinskega dela. Pri organizaciji sodelujejo z nacionalnimi agencijami iz drugih držav in na dogodke v tujino pošiljajo slovenske udeležence (več na Digitalno mladinsko delo).

 

Pobude, katerih cilj je olajšati sodelovanja in partnerstva, da bi podprli prenos digitalnih praks in tehnologij na mladinsko delo

 

 

Oktobra 2019 sta Zavod MOVIT in Urad za mladino organizirala forum o digitalnem mladinskem delu ‘Kdaj, če ne zdaj?’. Udeleženci so raziskovali trende digitalizacije in spoznavali različne digitalne metode in prakse, ki so lahko koristne v kontekstu mladinskega dela.

 

Urad Republike Slovenije za mladino je, skupaj z udeleženci Nacionalnega posveta mladinskega sektorja konec novembra 2017, odprl javno razpravo o (ne)pomembnosti digitalnega mladinskega dela. Nacionalni posvet mladinskega sektorja 2017 z naslovom ‘Ali je čas za digitalno mladinsko delo?’ je sprožil vprašanja, povezana s hitrim tehnološkim razvojem in digitalizacijo družbe, zlasti mladih.

 

Kulturno izobraževalno društvo PiNA je bilo partner v projektu Erasmus+, KA2 Strateška partnerstva na področju mladine ‘FUTURE LABS – Digitalna orodja in metode v mladinskem delu’. Specifični cilji projekta so: 1. Mladinske delavce okrepiti z znanji o uporabi novih digitalnih in socialno inovativnih orodij; 2. Z mladimi na kreativen način preizkusiti nove pristope; 3. Oceniti, prilagoditi in razširiti orodja v širšo evropsko skupnost mladinskega dela. Ena izmed projektnih aktivnosti je bilo usposabljanje za digitalna in socialno inovativna orodja. Aprila 2019 je PiNA v sodelovanju z Centrom mladih Koper organizirala dogodek ‘Izzivi in priložnosti mladinskega dela v digitalni dobi’. Usposabljanje se je osredotočalo na priložnosti in izzive mladinskega dela v digitalni dobi in na pasti, ki jih digitalne naprave prinašajo mladinskim delavcem ter na raznolike metode in primere dobrih praks v zvezi z uporabo digitalnih medijev in tehnologije pri mladinskem delu. Sledila je predstavitev digitalnih praks v mladinskem delu (npr. Future Lab podcast, Aplikacija Mladim).