Ključni akterji

 

Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju določa, da so za upravljanje mladinskega sektorja odgovorne država in samoupravne lokalne skupnosti ter (na območjih avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti) samoupravne nacionalne skupnosti (glej 6. člen).

 

Državni zbor sprejema Nacionalni program za mladino, ki ga pripravlja Vlada RS. To je glavni dokument, ki določa agendo za mladinsko politiko in posebne politične ukrepe na področju mladinskega dela. Glavni pristojni državni organ je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in znotraj njega samostojni organ Urad Republike Slovenije za mladino.

 

Nacionalni javni organi/akterji so:

 

• Urad za mladino je upravni organ, pristojen za mladino (6. in 7. člen Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju). Deluje od leta 1991 in zagovarja interese mladih in mladinskega sektorja. Je državni organ na področju mladinskega dela, ki tudi z zagotavljanjem finančne podpore mladinskim programom in spodbujanjem raziskav o mladini, relativno neodvisno oblikuje mladinske politike. Osredotoča se predvsem na spodbujanje mladinskega dela, usklajevanje ukrepov v okviru mladinske politike in zagotavljanje ustreznega socialnega dialoga z mladimi. Urad že od svojih začetkov sofinancira programe mladinskega dela.

 

• Svet Vlade Republike Slovenije za mladino je bil leta 2009 ustanovljen s strani slovenske Vlade kot posvetovalno telo. V 8. členu Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju je določeno, da Svet za mladino "nudi pomoč pri odločanju o zadevah s področja mladih in mladinskega sektorja". Upošteva tudi predlagane zakone in druge predpise in ukrepe vlade, ki se nanašajo na področje mladinskega dela. Urad za mladino koordinira delo Sveta Vlade RS za mladino.

 

 

Drugi pomembni akterji:

 

• Zavod za razvoj mobilnosti mladih (Zavod MOVIT) izvaja naloge Nacionalne agencije v programih Evropske unije Erasmus+: Mladi v akciji. MOVIT upravlja posredno centralizirana proračunska sredstva EU in zagotavlja podporo različnim oblikam učne mobilnosti pri mladinskem delu ter promovira in krepi solidarnost na lokalni, nacionalni in evropski ravni, hkrati pa izvaja aktivnosti za splošni razvoj mladinskega dela in neformalnega učenja. Pomemben del dejavnosti MOVIT-a je tudi publicistična dejavnost, s pomočjo katere so nastala nekatera temeljna dela za razvoj mladinskega dela, še posebej na področju učne mobilnosti v mladinskem delu.

 

• Mladinski svet Slovenije je krovna organizacija nacionalnih mladinskih organizacij, ki delujejo na nacionalni ravni. Poslanstvo Mladinskega sveta Slovenije in mladinskih svetov lokalnih skupnosti je zastopanje interesov članic (mladinskih organizacij). Njihove glavne dejavnosti so sooblikovanje mladinskih politik, vodenje dialoga na nevladnem mladinskem področju, spodbujanje razvoja mladinskega dela in neformalnega izobraževanja ter druge mladinske dejavnosti, ki podpirajo razvoj mladinskih pobud in mladinskih organizacij. Mladinski svet Slovenije ima 11 polnopravnih organizacij članic in dve pridruženi organizaciji članici (september 2021).

 

• Mladinska mreža MaMa združuje in zastopa organizacije, ki vodijo mladinske centre ali so aktivne na področju mladinskega dela v Sloveniji, z namenom, da podpira mlade, njihovo kakovostno preživljanje prostega časa in boljše življenje v družbi. MaMa zagotavlja tudi neformalno izobraževanje mladih in mladinskih delavcev. Trenutno ima 50 članov, ki imajo status mladinskega centra. Na lokalni ravni so mladinski centri pomembni dejavniki pri spodbujanju mladinskega dela.

 

• Mladinske organizacije in organizacije za mlade: subjekti javnega interesa v mladinskem sektorju so mladinske organizacije in organizacije za mlade. Za pridobitev statusa organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju morajo organizacije v mladinskem sektorju izpolnjevati določene pogoje. Eden izmed njih je doseganje izjemnih dosežkov v mladinskem sektorju (glej 9. in 11. člen Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju).

 

• Zavod Nefiks spodbuja neformalno učenje in priznavanje veščin, pridobljenih z neformalnimi učnimi dejavnostmi.

 

• Center RS za poklicno izobraževanje je osrednja slovenska institucija, ki se ukvarja z razvojem, raziskavami in svetovanjem na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja. Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje je sprejel Nacionalno poklicno kvalifikacijo Mladinski delavec/Mladinska delavka (za več informacij glej podpoglavje 10.5 Mladinski delavci).

 

 

Razdelitev odgovornosti

 

Za izvajanje javnega interesa v mladinskem sektorju na lokalni ravni so odgovorni organi samoupravnih lokalnih skupnosti (glej 6. člen Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju). Kot lokalne samoupravne skupnosti Ustava RS opredeljuje občine.

 

Mladinski sveti lokalnih skupnosti so nosilci mladinskega dela in mladinskih programov, poleg tega pa so subjekti javnega interesa v mladinskem sektorju na lokalni ravni. Mladinski centri so glavni poganjalci mladinskega dela na lokalni ravni. Stopnja podpore mladinskemu delu se razlikuje od občine do občine. V nekaterih lokalnih skupnostih je zelo visoka stopnja prepoznavanja in podpore mladinskemu delu (glej tudi poročilo o mladinskem delu v Sloveniji). Ker večina lokalnih skupnosti nima urada za mladino, je sodelovanje z lokalnimi oblastmi in mladinskimi centri zelo pomembno.

 

Glavni akterji na lokalni ravni so:

 

• Mladinski sveti lokalnih skupnosti so krovna združenja mladinskih organizacij na lokalni ravni, ki zastopajo interese mladih in mladinskih organizacij v razmerju do občinskih oblasti in ostalih institucij. Mladinski sveti lokalnih skupnosti organizirajo tudi usposabljanja in druge prireditve za mlade in mladinske organizacije.

 

• Mladinski uradi v mestnih upravah, na primer Urad za mladino v občini Ljubljana in Urad za kulturo in mladino v občini Maribor, običajno usklajujejo prostočasne dejavnosti na področju mladinskega dela in promovirajo dejavnosti in priložnosti, ki jih ponujajo javni zavodi, ki delujejo v mladinskem sektorju. Kljub temu pa večina lokalnih skupnosti nima posebnega urada za mladino ali osebe, ki bi bila uradno zadolžena za mladinske zadeve.

Medsektorsko povezovanje

 

 

Za mladinsko politiko so odgovorni različni javni organi. Svet Vlade RS za mladino je vladno imenovano posvetovalno telo, v katerem različna ministrstva sodelujejo pri različnih zadevah. Na ta način za medsektorsko in medresorsko sodelovanje odgovarja in usklajuje Svet Vlade RS za mladino. Svet ima predsednika in 19 članov, imenovanih po načelu dvostranske sestave (ravnotežje med vlado in mladinskim sektorjem). Predstavniki vlade so: minister za izobraževanje, znanost in šport kot predsednik in po en predstavnik naslednjih ministrstev: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za okolje in prostor, Urad predsednika vlade, Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in Urad RS za mladino.

 

Medsektorsko sodelovanje je ključno za reševanje izzivov, s katerimi se soočajo mladi. Sodelovanje glavnih akterjev med sektorji običajno temelji na projektih, saj bi za sistemsko sodelovanje bilo potrebno stalno financiranje. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (in njegov organ Urad za mladino) ne pokriva v celoti vseh mladinskih vprašanj. Z drugimi ministrstvi sodeluje na sledečih področjih:

 

• Mladinsko delo, ki spodbuja zaposljivost mladih in socialno mladinsko delo: z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

 

• Mladinsko delo in kultura v mladinskih centrih: z Ministrstvom za kulturo.
• Mladinsko delo in prostovoljstvo: z Ministrstvom za javno upravo.

 

• Mladinsko delo in mladinske zadruge s statusom socialnih podjetij: z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo.

 

Mladinsko delo in mladi kmetje: z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.