MDDSZ pripravlja podlago za nov model vajeništva v Sloveniji, ki med drugim vključuje reformo poklicnega izobraževanja s poudarkom na razvoju modelov za praktično usposabljanje in pripravo zakona za ureditev vajeništva. Dejavnosti so se izvajale v tesnem sodelovanju z zadevnimi socialnimi partnerji. Načrt je vključeval 1) reformo sistema poklicnega izobraževanja, 2) postopno uvajanje sistema vajeništva in 3) spodbujanje praktičnega usposabljanja med delodajalci v obdobju 2016–2022. Zakon o vajeništvu je bil sprejet leta 2017.
Slovenska vlada je obravnavala vprašanja prekarnosti zaposlitve mladih, varno in zdravo delovno okolje v dokumentu Za dostojno delo, ki vključuje številne ukrepe, ki bi lahko pomagali preprečiti zlorabo netipičnih (in pogosto nestabilnih) oblik dela. V letu 2017 je MDDSZ začel sofinancirati projekt Regijski center za dostojno delo Ljubljana, ki ponuja informacije, nasvete in povezovanje ključnih akterjev na trgu dela; promovira koncept dostojnega dela; in izvaja analize in raziskave na področju značilnosti in trendov trga dela.
Zakon o dopolnitvi zakona o delovnih razmerjih, ki pozitivno vpliva na zaposlene, ki so starši majhnih otrok, so začele veljati 18. decembra 2019. Spremembe so vključevale možnost, da zaposleni dobijo plačano odsotnost z dela za spremstvo otroka, prvošolčka, v šolo na njegov prvi šolski dan. 29. novembra 2019 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela, vendar naj bi bile dodatne spremembe zakona sprejete do februarja 2021, saj je ustavno sodišče ugotovilo nekatere neskladnosti zakona z ustavo. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o inšpekciji dela je začel veljati 4. oktobra 2017.
Izvedbeni načrt Resolucije o nacionalnem programu za mladino 2013-2022 za leti 2020 in 2021 vsebuje več ukrepov/instrumentov v zvezi z zaposlovanjem, katerih izvajanje je načrtovano za leti 2020 in 2021. Ti ukrepi/instrumenti so:
- prenova sistema poklicnega izobraževanja in pilotna uvedba vajeništva;
- spodbujanje poklicnega in strokovnega izobraževanja v obliki vajeništva;
- spodbujanje praktičnega usposabljanja za delodajalce;
- karierni centri za mlade;
- štipendije za poklice, po katerih je povpraševanje;
- okrepitev svetovalnega dela z mladimi na ZRSZ;
- neformalno usposabljanje in izobraževanje za mlade;
- usposabljanje na delovnem mestu za mlade;
- spodbude za dolgoročno zaposlovanje mladih;
- inovativni projekti za zaposlovanje mladih;
- razvoj in izvajanje prehoda mladih s posebnimi potrebami iz šole na trg dela;
- univerzitetni inkubatorji;
- svetovalne storitve SPOT;
- javni razpis "Prva zaposlitev na področju izobraževanja 2020";
- učni proizvodni laboratoriji 2021;
- socialna podjetja
- spodbude za ustanavljanje podjetij in mladinskih zadrug 2020-2022;
- mentorske sheme za socialna podjetja;
- pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete;
- shema za mlade kmete;
- študentski inovativni projekti v družbeno korist;
- vzpostavitev sistema za spremljanje zaposljivosti visokošolskih diplomantov v Sloveniji;
- Regionalni center za dostojno delo Celje;
- Regionalni center za dostojno delo Ljubljana in
- ozaveščanje o možnosti mediacije v sporu med delavci in delodajalci.
Za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, ki zaposlenim zagotavljajo ustrezno raven pravne, ekonomske in socialne varnosti, ter nadaljnje odpravljanje segmentacije je treba izvajati ukrepe, ki bodo omogočili naslednje:
- učinkovitejše ukrepanje inšpektorata za delo in večjo pravno varnost za delavce v primerih, ki se nanašajo na pogodbe civilnega prava in delovna razmerja;
- delodajalcem omogočiti, da se odločijo za sklepanje pogodb za nedoločen čas in
večjo socialno varnost, ki bo zagotovljena delavcem ob prenehanju delovnega razmerja.
Poleg ukrepov za večjo vključenost delovno sposobnih državljanov na trg dela želi MDDSZ storiti še naslednje:
- povečati učinkovitost in aktiviranje vseh brezposelnih oseb in
- Izvajati intenzivno iskanje novih zaposlitev v času odpovednega roka.
V novembru 2021 se je po podatkih ZRSZ stopnja registrirane brezposelnosti mladih (15–29 let) v primerjavi z istim obdobjem lani znižala za 1,7 % in trenutno znaša 19,4 %. Na splošno se po uradnih podatkih kaže trend upadanja brezposelnosti mladih, a po podatkih raziskave Mladina 2020 je samoporočana stopnja brezposelnosti med mladimi veliko višja, zato avtorji raziskave opozarjajo na t. i. »nevidno brezposelnost«. Prav tako je Slovenija po deležu začasno zaposlenih mladih visoko nad povprečjem EU.
Avtorji raziskave med drugim iz ugotovitev izpeljejo naslednja priporočila:
- Z ukrepi je potrebno omejevati atipične zaposlitve dela, vključno s študentskim delom.
- Zaradi poslabšanja stanja glede kršitev delavskih pravic se zdi potrebno okrepiti inšpekcijski nadzor.
- Potrebno je zmanjševati prekarnost med mladimi, saj le-ta povečuje ekonomsko, socialno, pravno in širšo eksistencialno negotovost, kar znižuje zaupanje mladih in posledično predstavlja resen družbeni problem (npr. vodi v polarizacijo).
V letu 2022 se izteče trenutni Nacionalni program za mladino. Pričakovati je, da se bo v prihodnjem Nacionalnem programu za mladino upoštevalo tudi priporočila, zajeta v publikaciji Mladina 2020.