Skip to main content

YouthWiki Slovenija

Youthwiki
Slovenija

Slovenija

10. Mladinsko delo

10.1 Splošno ozadje

Zgodovinski razvoj

 

 

Začetki mladinskega dela v Sloveniji približno sovpadajo z začetkom slovenske neodvisnosti leta 1991. Pred tem (v času Jugoslavije) je "v tem kontekstu je obstajalo razmeroma močno mladinsko gibanje, ki je pozneje pripomoglo k razvoju mladinskega dela."[1] V začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja sta povečana represija in ideološki pritisk na mlade, še posebej na mladinski tisk in medije, privedla do študentskih uporov in do oblikovanja gibanj civilne družbe ter razvoja močne mladinske scene. V tem času je bila neodvisna študentska organizacija ukinjena in združena z mladinsko organizacijo. V osemdesetih letih je prišlo do intenzivnega obdobja za mladinska gibanja (formalna in neformalna), ki se je nadaljevalo v devetdeseta leta, ko se je začela razvijati mladinska scena, ki je bila večinoma zasnovana okrog ključnih prostočasnih dejavnosti mladih. Mladi so se v vedno večji meri začeli vključevati v različna gibanja in organizacije. V procesu prehoda so si mladi želeli predvsem najmanj tvegane poti v prihodnost, ki je privedla do razvoja več oblik dela z mladino oziroma do mladinskega dela. Dejavnosti so potekale na javnih zbiranjih ob sodelovanju mladih.

 

Pregled zgodovine mladinskega dela v Sloveniji je zajet v publikaciji ‘Mladinsko delo v Sloveniji od osvoboditve do osamosvojitve’.

 

Po osamosvojitvi so se začeli razvijati koncepti dela z mladimi in pojavila se je spodbuda za oblikovanje mladinskega programa na nacionalni in evropski ravni. „Uradni pristop k mladinski politiki in podpori mladinskemu delu se je začel leta 1990 z ustanovitvijo Nacionalnega mladinskega sveta. To se je še naprej razvijalo z delom Urada RS za mladino na Ministrstvu za šolstvo in šport."[2] Prav tako se je hitro razvilo mladinsko delo na lokalni ravni, kar je vključevalo razvoj novih lokalnih mladinskih organizacij, lokalnih mladinskih svetov in mladinskih centrov.

 

Po vstopu v Evropsko unijo leta 2004 so politični okviri in evropski programi za mladino pomembno prispevali in dopolnili programe Urada za mladino, ki spodbujajo mladinske politike in mladinsko delo. Zakon o mladinskih svetih, sprejet leta 2000, je privedel do ustanovitve številnih lokalnih mladinskih svetov. Prelomnica se je zgodila leta 2005, ko je Urad za mladino objavil Strategijo Urada RS za mladino na področju mladinske politike do leta 2010. Cilj strategije je bil izboljšati pogoje za opravljanje mladinskega dela in izboljšati prepoznavnost mladinskega dela.[3]

 

Rast financiranja in finančne podpore mladinskim centrom je okrepila zavezanost k razvoju mladinskega dela tako na nacionalni kot na lokalni ravni. Utrditev razvoja mladinskega dela in širitev mladinskega sektorja je omogočila uvedbo Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju (ZJIMS) v letu 2010.  Zakon je ponudil tudi pravno formalno podlago za pripravo Resolucije o Nacionalnem programu za mladino 2013–2022.

 

"Na splošno je bilo v Sloveniji več prepoznavnih faz v razvoju mladinskega dela, začenši s poudarkom na participaciji mladih, ki mu je sledil poudarek na preventivnem in/ali terapevtskem mladinskem delu ter nazadnje poudarek na kompetencah, ki so opredeljene v prednostnih nalogah EU."[4] V zadnjem času opažamo splošen upad mladinskega dela, ki ponuja prostočasne dejavnosti ter porast mladinskega dela, ki daje večji poudarek na aktivnem državljanstvu. Večina mladinskega dela v Sloveniji poteka prek (nacionalnih) mladinskih organizacij in nevladnih organizacij, ki delujejo na področju mladine na nacionalni ravni.[5]

 

 

Nacionalne opredelitve mladinskega dela

 

 

Leta 2010 je Slovenija sprejela Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju. Tretji člen določa pravno definicijo mladinskega dela, ki združuje formalne in neformalne vidike mladinskega dela:

 

„mladinsko delo je organizirana in ciljno usmerjena oblika delovanja mladih in za mlade, v okviru katere mladi na podlagi lastnih prizadevanj prispevajo k lastnemu vključevanju v družbo, krepijo svoje kompetence ter prispevajo k razvoju skupnosti. Izvajanje različnih oblik mladinskega dela temelji na prostovoljnem sodelovanju mladih ne glede na njihove interesne, kulturne, nazorske ali politične usmeritve"[6]

 

Pred sprejetjem Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju Slovenija ni imela nobene nacionalne zakonodaje, ki bi se nanašala na mladinsko delo, niti osrednje opredelitve mladinskega dela, kar je privedlo do obstoja različnih definicij, tudi do tega, da mladinske organizacije pogosto uporabljajo kar lastne definicije mladinskega dela. Dandanes se glavni akterji strinjajo, da je Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju njihova pravna podlaga.

 

[1] Nastran Ule, M. et al. v Skrinar, U., 2014. Working with young people: The value of youth work in the EU. Country report: Slovenia. Brussels: Directorate-General for Education and Culture. Dostopno prek: https://www.youthpolicy.org/library/wp-content/uploads/library/2014_EU_Youth_Work_Study_Country_Report_Slovenia.pdf (glej str. 5).

[2] Ibid.

[3] Glej Pazlar, N., 2009. Profil mladinskega delavca v Sloveniji danes in v prihodnosti. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Dostopno prek: http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/pazlar-nina.pdf (glej str. 21–22).

[4] Skrinar, U., 2014. Working with young people: The value of youth work. Country report: Slovenia. Brussels: Directorate-General for Education and Culture. Dostopno prek: https://www.youthpolicy.org/library/wp-content/uploads/library/2014_EU_Youth_Work_Study_Country_Report_Slovenia.pdf

[5] Za podrobnejše informacije zgodovinskega razvoja mladinskega dela v Sloveniji, glej: Pazlar, N., 2009. Profil mladinskega delavca v Sloveniji danes in v prihodnosti. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Dostopno prek: http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/pazlar-nina.pdf (glej str. 21–22); Skrinar, U., 2014. Working with young people: The value of youth work. Country report: Slovenia. Brussels: Directorate-General for Education and Culture. Dostopno prek. https://www.youthpolicy.org/library/wp-content/uploads/library/2014_EU_Youth_Work_Study_Country_Report_Slovenia.pdf

[6] Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju (ZJIMS). Dostopno prek: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5834