Nacionalni program za prostovoljstvo mladih

 

V Sloveniji ni nacionalnega programa za prostovoljstvo mladih.

Financiranje

 

Viri financiranja prostovoljskih aktivnosti so razpršeni in na to temo ni razpoložljivih veliko sistemskih podatkov.

 

Največji delež sredstev pride iz vladnih in občinskih virov ali iz lastnih sredstev nevladnih organizacij. Projekte večinoma financirajo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Urad Republike Slovenije za mladino. 

 

Glavni viri financiranja prostovoljskega dela so:

 

• nacionalni program socialnega varstva, ki upošteva aktivnost nevladnega sektorja in prostovoljsko aktivnost kot sestavni del sistema socialne varnosti,
• koncesije, ki jih podeli Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za programe socialnega varstva v nevladnem in zasebnem sektorju,
• javni razpisi za sofinanciranje mladinskih programov in programov mladinskih organizacij, ki jih izda Urad Republike Slovenije za mladino,
• davčne olajšave za humanitarne in dobrodelne prispevke,
• prispevki lokalne skupnosti, občinski proračun,
• program Erasmus+,
• Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO) s sredstvi Loterije Slovenije,
• Fundacija za financiranje športnih organizacij,
• članarine organizacij,
• donacije podjetij ali profitnega sektorja, sponzorstva.

 

Drug vir financiranja prostovoljskih organizacij je določen z Zakonom o dohodnini, ki navaja, da je mogoče 0,5 % prihodka obdavčiti in usmeriti v financiranje dejavnosti splošne javne koristi (142. člen). To je nov vir financiranja prostovoljskih organizacij, ki izvajajo neprofitne aktivnosti v javnem interesu, npr. organizacij za varstvo človekovih pravic ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, organizacij za invalide, dobrodelne, ekološke, kulturne, športnih in verskih organizacij ter organizacij za druge namene.

 

Obstajajo podatki o javnem financiranju nevladnih organizacij, čeprav niso vse registrirane kot prostovoljske organizacije, na podlagi evidenc denarnega toka državne blagajne, vključno z ministrstvi, vladnimi službami, agencijami, občinami in drugimi javnimi organi.

 

Na podlagi podatkov, ki jih je predložil Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, so nevladne organizacije leta 2003 prejele javna sredstva v višini 166,8 milijona EUR, kar se je postopoma povečevalo do 282,6 milijona EUR leta 2015 in do 416,0 milijona EUR leta 2020. Leta 2020 so posredni in neposredni proračunski porabniki (ministrstva, občine, javne agencije in ustanove) namenili 394 milijona EUR, Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO) in Fundacija za financiranje športnih organizacij Republike Slovenije (FŠO) pa 21,6 milijonov EUR. Isti vir navaja tudi, da je 15.198 nevladnim organizacijam leta 2020 uspelo prejeti javna sredstva.

 

Tabela 1: Obseg javnega financiranja nevladnih organizacij v letu 2009 ter med letoma 2017 in 2020, v EUR

financerji/leto	2009	2017	2018	2019	2020
Ministrstva	78.367.362,86	85.260.689,57	99.915.370,41	129.490.338,09	180.965.462
Občine	91.694.914,82	112.328.563,22	115.389.777,15	118.145.248,13	114.787.964
Druge javne institucije	68.394.840,98	88.068.700,57	91.545.129,61	97.196.556,32	91.356.499,3
Finančna uprava Republike Slovenije (predvsem sredstva iz 0,5 % dohodnine)	3.178.250,65	4.186.317,25	4.564.739,84	4.729.002,67	7.337.600,31
FIHO in FŠO	30.153.292,80	20.863.839,70	21.743.621,32	22.565.949,57	21.595.961,39
Skupaj	271.788.662,11	310.708.110,31	333.158.638,33	372.127.094,78	416.043.488,52

Vir: Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij

 

Značilnosti prostovoljstva mladih

 

Raziskava Mladina 2010: družbeni profil mladih v Sloveniji je vključevala več kazalnikov prostovoljskih aktivnosti mladih, vsi pa spadajo v osnovni konceptualni okvir prostovoljskih dejavnosti in udeležbe v civilni družbi: 1) neformalno delo ali aktivnosti, na splošno v sodelovanju z drugimi, da bi se spoprijeli z določenimi vprašanji, in 2) članstvo v prostovoljskih združenjih in organizacijah.

 

Podatki raziskave kažejo, da je slovenska mladina bolj aktivna v aktivnostih, povezanih z varnostjo in vzdrževanjem lokacije, kjer anketiranec prebiva (68,6 odstotka mladih), ter z interesi mladih (67,2 odstotka). Podatki kažejo tudi, da je približno četrtina slovenske mladine aktivna v gasilskih društvih, malo manj kot 17 odstotkov pa jih sodeluje pri tabornikih. Anketa je preverila, v kakšnem obsegu slovenska mladina (v primerjavi z mladino v državah EU-27) sodeluje v prostovoljskih organizacijah. Slovenska mladina sodeluje v dveh vrstah organizacij, ki imajo največ članov: športne/rekreativne organizacije in kulturne organizacije. Med slovensko mladino je edino opazno nižje članstvo v političnih strankah, kar bi lahko bil rezultat nizke stopnje zaupanja v politične uradnike in institucije, nizke konvencionalne politične participacije itd.

 

Po podatkih najnovejše raziskave Mladina 2020: Položaj mladih v Sloveniji je 27,9 odstotka mladih že sodelovalo pri prostovoljskih aktivnostih.

 

Ključne ugotovitve raziskave iz leta 2010 je mogoče povzeti v naslednjih točkah:

 

1. V primerjavi z letom 1995 je slovenska mladina veliko bolj aktivna na področju prostovoljstva.
2. Med vsemi oblikami participacije se mladi najpogosteje vključujejo v prostovoljske aktivnosti. Poleg vključitve v zaposlovanje in izobraževanje so prostovoljske aktivnosti glavni mehanizem socialne vključenosti v Sloveniji.
3. V zadnjih 15 letih je prišlo do velikega povečanja pripravljenosti mladih za sodelovanje pri dejavnostih, ki izboljšujejo položaj mladih.
4. Prostovoljske dejavnosti se večinoma povezuje z bolj prilagojenim psihosocialnim razvojem mladih. Pripravljenost za pomoč vrstnikom in starejšim se večinoma povezuje s kazalniki bolj prilagojenega razvoja, medtem ko se članstvo v prostovoljskih društvih na splošno povezuje z negativnimi kazalniki razvoja.
5. Ženski spol, višja starost, življenje v urbanem okolju, višja izobrazba anketiranca in višji ekonomski položaj družine so dejavniki, ki pozitivno vplivajo na večino oblik prostovoljstva.

 

Politične in prostovoljske aktivnosti so sorazmerno močno pozitivno povezane med seboj.

Skupno poročilo o prostovoljstvu v Sloveniji za leto 2018, ki ga je pripravilo Ministrstvo za javno upravo, ki je odgovorno za spremljanje prostovoljskih organizacij, kot je predpisano v Zakonu o prostovoljstvu, je pokazalo, da prostovoljci, mlajši od 18 let, opravijo 13 % vseh registriranih prostovoljskih ur (2017: 12 %, 2016: 7 %, 2015: 2 %), prostovoljci, stari od 18 do 30 let, pa opravijo 20 % vseh registriranih prostovoljskih ur (2017: 18 %, 2016: 29 %, 2015: 13 %).Ti podatki temeljijo na podatkih organizacij, ki so vpisane v uradni register. Predvideva se, da je odstotek mladih prostovoljcev veliko višji, vendar mladinske organizacije niso vpisane v register, predvsem zaradi pomanjkanja finančnih in kadrovskih virov za administracijo, zaradi česar mladi niso vključeni v uradno statistiko.

 

Leta 2009 je Urad za mladino skupaj z Inštitutom RS za socialno varstvo pripravil analizo vključevanja mladih v prostovoljske aktivnosti. Ti podatki kažejo na veliko večjo udeležbo mladih v primerjavi s starejšimi generacijami v običajnih prostovoljskih aktivnostih (sodelovanje najmanj enkrat na teden).

Vključevanje prostovoljcev po starosti (v odstotkih)

	Do 29 let	Od 30 do 60 let	Starejši od 60 let	Skupaj
Vsaj enkrat tedensko	5,9	5,4	3,9	5,1
Vsaj enkrat mesečno	3,5	9,6	6,4	7,3
Vsaj enkrat na tri mesece	4,7	5,5	4,1	5,0
Vsaj enkrat na šest mesecev	9,4	9,4	4,1	8,1
Ne tako pogosto	15,8	9,3	6,9	10,2
Nikoli	60,7	60,8	74,6	64,3
Skupaj	100,0	100,0	100,0	100,0

 

Pomaganje drugim (v odstotkih)

	Do 29 let;	Od 30 do 60 let;	Starejši od 60 let	Skupaj
Vsaj enkrat tedensko	29,1	26,7	21,5	26,0
Vsaj enkrat mesečno	27,4	28,3	20,4	26,0
Vsaj enkrat na tri mesece	14,1	14,5	9,5	13,1
Vsaj enkrat na šest mesecev	11,2	11,3	9,5	10,8
Ne tako pogosto	10,3	6,0	9,5	7,9
Nikoli	7,9	13,2	29,6	16,1
Skupaj	100,0	100,0	100,0	100,0

Podpora mladim prostovoljcem

 

Zakon o prostovoljstvu vključuje dva pomembna vidika: na eni strani predstavlja gospodarski vpliv v obliki povračila materialnih stroškov, nagrajevanje in primerjanje prostovoljcev, na drugi strani pa med koristmi prostovoljskega dela navaja pridobivanje novega znanja in izkušenj ter tako zagotavlja vpliv prostovoljstva na izobraževanje.

 

Stroški, povezani s prostovoljstvom, ki jih je mogoče povrniti, vključujejo prevoz do lokacije prostovoljnega dela in nazaj, prevoz med prostovoljnim delom, obroke (če delo traja več kot štiri ure), nastanitev, poštnino, telefonske klice, pisarniški material itd. ter stroške zaščitnih oblačil/posebne opreme. Zakon o prostovoljstvu prostovoljske organizacije obvezuje, da podpišejo pogodbo s prostovoljcem, da bi določili vse stroške, ki bodo povrnjeni, tako da je povrnitev stroškov, povezanih z aktivnostjo prostovoljcev, prepuščena presoji organizacije gostiteljice.

 

V skladu s slovenskim davčnim pravom povrnitev stroškov za prehrano in nastanitev ali kakršnih koli drugih stroškov, povezanih s prostovoljsko aktivnostjo (npr. stroškov prevoza), in prostovoljski dodatek nista predmet obdavčitve, dokler prostovoljec ne prejme nobenega finančnega prejemka ali nagrade od prostovoljske organizacije. Če prostovoljec prejme tako finančno nagrado ali prejemek, sta tako prejet dohodek kot nadomestila predmet obdavčitve.

 

V skladu z Zakonom o dohodnini se oprostitev davka nanaša na »dohodke, ki so namenjeni za pokrivanje dokumentiranih stroškov prevoza, dnevnic in nastanitve, ko se plačilo opravi prostovoljcu ali osebi, ki se odzove na poziv za sodelovanje v različnih aktivnostih – amaterskih, prostovoljskih, humanitarnih ali dobrodelnih aktivnostih, izobraževalnemu usposabljanju, zdravstvenih, humanitarnih, kulturnih, športnih, raziskovalnih, sindikalnih aktivnostih, aktivnostih, ki jih izvajajo zbornice, verske skupnosti in politične stranke, pod pogojem, da so take aktivnosti neprofitne in prostovoljne ali izvedene na podlagi povabila ali poziva k sodelovanju pri aktivnostih združenj in sindikatov« (107. člen). Aktivnosti morajo biti v skladu s cilji ali nameni, za katere so združenja ustanovljena, in ne smejo iskati finančnega dobička.

 

Tuji prostovoljec, ki je vključen v organizirano prostovoljsko dejavnost, je upravičen do prejema nadomestila za osebne stroške, če je bilo to dogovorjeno z organizacijo, ki je prostovoljca poslala, ali če je del mednarodne pogodbe, ki spodbuja mednarodno izmenjavo prostovoljcev.

 

Sprememba Zakona o dohodnini določa, da so slovenski prostovoljci, ki so poslani prostovoljnim službam v tujini, upravičeni do neobdavčenega dodatka za osebne stroške, vendar mora biti ta dodatek del dogovora med gostiteljsko in pošiljajočo organizacijo ali del mednarodne pogodbe ali evropskega ali mednarodnega programa, ki določa take dodatke.

 

Za zdravstveno zavarovanje Zakon o prostovoljstvu določa, da morajo prostovoljske organizacije plačati zdravstveno zavarovanje za prostovoljce, ki izvajajo organizirano prostovoljsko delo, če te aktivnosti predstavljajo nevarnost za zdravje ali življenja prostovoljca ali če je zdravstveno zavarovanje del dogovora. Toda to ni veliko vprašanje, ker lahko vsi ljudje, ki zakonito prebivajo v Sloveniji, vključno s študenti, brezposelnimi, zaposlenimi in upokojenci, koristijo obvezno zdravstveno zavarovanje, ki pokriva osnovne pravice. Študenti in zaposleni so upravičeni tudi do posebnih zavarovalnih polic.

 

V skladu z določenimi zakoni, npr. Zakonom o gasilstvu, Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, so prostovoljci upravičeni do zavarovanja. Vendar pa, kot določa zgoraj omenjena zakonodaja, se obveznost zavarovanja nanaša samo na določene prostovoljce.

 

V zvezi z drugimi zavarovalnimi ugodnostmi prostovoljci niso upravičeni do pokojninskega in invalidskega zavarovanja (kot to velja za zaposlene), zavarovanja za primer brezposelnosti, zavarovanja za starševsko varstvo, nezgodnega zavarovanja pri delu in poklicnega zavarovanja za primer bolezni.

 

 

Zagotavljanje kakovosti

 

 

V Sloveniji ni uradnih dokumentov, ki bi opredeljevali standarde kakovosti na področju mladinskega prostovoljstva. Minimalne obveznosti organizacij pri pošiljanju in sprejemanju prostovoljcev so opredeljene z zakonodajo v okviru Zakona o prostovoljstvu. Zakon o prostovoljstvu med drugim ureja vključevanje mladih, mlajših od 15 let, ki se lahko vključujejo v prostovoljske dejavnosti le, če te dejavnosti prispevajo k njihovemu izobraževalnemu in osebnostnemu razvoju, če ne ogrožajo njihovega zdravja in jim ne preprečujejo opravljanja šolskih obveznosti. Poleg tega 11. člen Zakona o prostovoljstvu priporoča prostovoljskim organizacijam, da pri organizaciji dejavnosti, v katere so vključene osebe s posebnimi potrebami ali ranljive skupine, uvedejo dodatne varnostne ukrepe.

 

Nadzor nad izvajanjem določb Zakona o prostovoljstvu je v rokah različnih pristojnih organov: Ministrstva za javno upravo (inšpektorji), Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (inšpektorji) in informacijskega pooblaščenca.

 

Leta 2006 je bil v sodelovanju med različnimi prostovoljskimi organizacijami pripravljen Etični kodeks organiziranega prostovoljstva, ki vsebuje osnovne smernice in minimalne standarde, ki naj bi jih prostovoljci in njihove organizacije upoštevali. Kodeks vsebuje osnovna navodila za prostovoljsko delo, ki veljajo za vse vrste prostovoljskih organizacij in prostovoljcev. S podpisom kodeksa organizacija pridobi pravico do uporabe logotipa prostovoljstva kot simbola kakovosti svojega dela, ki ga podeljuje Slovenska filantropija – Združenje za promocijo prostovoljstva.

 

Etični kodeks je bil pripravljen s pomočjo velikega števila različnih organizacij in strokovnjakov s področja prostovoljstva. Pobudo je podprlo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Do 2. decembra 2019 je etični kodeks podpisalo 1453 organizacij od več kot 1600, ki so vključene v prostovoljsko mrežo.

 

Kodeks med drugim poudarja naslednje:

 

• spoštovanje zaupnosti osebnih podatkov;
• delo v najboljšem interesu uporabnika;
• prepoved izkoriščanja moči s strani prostovoljca ali organizacije;
• aktivno sodelovanje uporabnikov;
• skrb za integriteto, dostojanstvo in spoštovanje vseh vpletenih (prostovoljcev, uporabnikov in organizacij);
• skrb za ugled prostovoljnega dela.

 

Kodeks tudi določa, da imajo prostovoljci pravico:

 

• da so obveščeni o svojem delu in prostovoljski organizaciji;
• da so seznanjeni z delom;
• da dobijo podporo in priznanje za svoje delo;
• do možnosti za učenje in napredovanje pri delu;
• izraziti svoje mnenje in sodelovati pri sprejemanju odločitev;
• sodelovati pri organizaciji prostovoljnega dela;
• do povračila stroškov in zavarovanja.

 

Obstaja register organizacij, ki prostovoljcem ponujajo priložnosti za prostovoljstvo. Pravna podlaga za register je Zakon o prostovoljstvu, ki v 38. členu določa, da so vse nevladne organizacije, ki izvajajo prostovoljsko delo, upravičene do vnosa v uradni register. Elektronski register prostovoljskih organizacij in organizacij, ki organizirajo prostovoljske programe, vsebuje naslednje informacije: registrsko številko pravne osebe in njene podatke, aktivnost pravne osebe in datum vnosa organizacije v register. Registrirane organizacije morajo enkrat na leto predložiti poročilo o prostovoljstvu, vključno s podatki o številu prostovoljcev po spolu in starostnih skupinah ter o skupnem številu prostovoljskih ur glede na vrsto prostovoljskega dela. Poročila se predložijo Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve za namene državne statistike. Zbrani podatki o prostovoljskem delu v Sloveniji se predložijo Ministrstvu za javno upravo, ki pripravi letno poročilo o stanju prostovoljstva v Sloveniji in ga pošlje Vladi Republike Slovenije v vednost.

 

Ministrstvo za javno upravo je večinoma odgovorno za zagotavljanje kakovosti prostovoljskih aktivnosti. Na splošno so prostovoljske organizacije v skladu z določbami Zakona o prostovoljstvu obvezane zagotoviti usposabljanje in mentorstvo, če je to potrebno zaradi narave prostovoljskega dela ali če prostovoljec izrazi potrebo po usposabljanju. Prostovoljske organizacije niso obvezane poročati o sistemih zagotavljanja kakovosti pristojnim ministrstvom, razen če so njihovi programi predmet sofinanciranja iz sredstev na podlagi javnih razpisov za določene programe.

 

Ciljna skupina

 

V uradnih dokumentih v Sloveniji ni opredeljenih posebnih ciljnih skupin znotraj populacije mladih, razen 18. člena Zakona o prostovoljstvu, ki zahteva, da zakoniti zastopnik ali skrbnik podpiše dogovor o prostovoljstvu, če je otrok mlajši od 15 let.

 

Vendar pa je spodbujanje prostovoljstva posebej med osnovnošolci in srednješolci vključeno v Nacionalni program za mladino, kjer se delež oseb, ki pripadajo tem skupinam, uporablja kot kazalnik pri merjenju prostovoljskih aktivnosti mladih.