Ukrepi za zaposlovanje mladih

 

Subvencije za spodbujanje zaposlovanja mladih

 

ZRSZ s programi za spodbujanje zaposlovanja omogoča delodajalcem subvencije ali delno povračilo stroškov za zaposlovanje novih delavcev.  Vlada vsako leto izvaja ukrepe v okviru aktivne politike zaposlovanja, ki so namenjeni tudi mladim. Med drugimi ukrepi se subvencionirajo usposabljanja mladih na delovnem mestu.

 

Ukrep programa Jamstvo za mlade je podpiral zaposlitev za nedoločen čas brezposelnih mladih (starih 29 let ali manj) tako, da je delodajalcem ponujal oprostitev obveznosti plačevanja socialnih prispevkov za zaposlene mlade posameznike v prvih dveh letih po zaposlitvi. Ta ukrep se je izvajal od 1. 11. 2013 do 31. 12. 2015. S pomočjo tega intervencijskega ukrepa je več kot 4.600 brezposelnih mladih našlo zaposlitev. Aktualni izvedbeni načrt Jamstva za mlade (Jamstvo za mlade: Izvedbeni načrt 2016–2020) je bil sprejet aprila 2016. V program je bilo vključenih več kot 97.000 mladih, od tega jih je bilo skoraj 30.000 zaposlenih na podlagi subvencij. Za ukrep je bilo v tem obdobju namenjenih 356,2 milijona EUR.

 

V programu Prvi izziv 2015 so lahko delodajalci iz vzhodne Slovenije za zaposlitev mladih prejeli subvencijo v višini 7.250 EUR. Zaposlitev je bilo treba ohraniti vsaj 15 mesecev, vključno s trimesečnim poskusnim delom. V okviru programa je bilo subvencioniranih 2.893 zaposlitev za mlade. Med letoma 2016 in 2019 je potekalo še več drugih ukrepov, ki so subvencionirali zaposlitve. Skupaj je bilo v ukrepe subvencioniranega zaposlovanja vključenih 7.805 mladih (starih 29 let ali manj), kar je 34,8 % vseh vključenih oseb.

 

Maja 2018 je MDDSZ objavilo Javni razpis za sofinanciranje inovativnih projektov za zaposlovanje mladih za leti 2018 in 2019. Namen razpisa je bil zagotoviti finančno podporo dvema inovativnima projektoma, ki bi brezposelnim mladim pomagala pri razvoju njihovih kompetenc in uspešnem iskanju zaposlitve.

 

Posebne ciljne skupine:

Mladi, ki so prijavljeni kot brezposelni na ZRSZ, so lahko vključeni v različne programe APTD kot prednostna ciljna skupina. Podatki MDDSZ kažejo, da so mladi dejansko veliki upravičenci do ukrepov APTD v Sloveniji. V letu 2019 je bilo 27,5 % vseh upravičencev do ukrepov APTD mladih, mlajših od 29 let, v letu 2018 pa je bil ta delež 31,1 %.

 

Nacionalna shema Jamstvo za mlade:

Januarja 2014 je bil sprejet prvi Izvedbeni načrt Jamstva za mlade za leti 2014 in 2015 po tem, ko se je Vlada Republike Slovenije posvetovala s ključnimi zainteresiranimi stranmi. Od leta 2014 je slovenska vlada izvedla številne ukrepe v zvezi s slovenskim trgom dela in njegovim gospodarskim položajem s poudarkom na hitrejšem prehodu iz izobraževalnega sistema na trg dela in inovativnih spodbudah za zaposlovanje mladih. Ciljna skupina programa Jamstvo za mlade v Sloveniji je široka. Ker je v Sloveniji značilen velik delež brezposelnih oseb, starih od 25 do 29 let (zaradi visokega vpisa v terciarno izobraževanje), program Jamstvo za mlade vključuje in/ali upošteva razširjeno ciljno skupino mladih, starih do 29 let (ne le do 25 let kot v EU).  

Izvedbeni načrt programa Jamstvo za mlade 2016–2020 je bil sprejet junija 2016. Od leta 2016 je bila posebna pozornost namenjena mladim, ki trpijo zaradi dolgotrajne brezposelnosti. Načrt vključuje 15 ukrepov, ki jih je mogoče razdeliti na dve glavni področji:

1. i. preventivni ukrepi, namenjeni mladim, ki še niso na trgu dela, in sekundarni ukrepi, namenjeni hitremu aktiviranju mladih na trgu dela. Ukrepe, ki jih vsebuje Jamstvo za mlade, je mogoče razdeliti na dva dela:

 

Zgodnje ukrepanje in aktiviranje

 

Trije glavni sistemski ukrepi se nanašajo na zgodnje ukrepanje in aktiviranje pred vstopom mladih na trg dela, dva ukrepa pa sta namenjena mladim med izobraževanjem. Ciljna skupina teh ukrepov so mladi, ki so še vedno v izobraževalnem sistemu ali prehajajo iz izobraževalnega sistema na trg dela. V te ukrepe so vključeni:

 

1. Vseživljenjska orientacija
2. Sistemske spremembe pripravništva
3. Reforma poklicnega izobraževanja in usposabljanja
4. Spodbujanje ustvarjalnosti, podjetništva in inovativnosti

Ta ukrep vključuje različne dejavnosti, namenjene mladim med izobraževanjem, da bi izboljšali njihove ustvarjalne in podjetniške spretnosti.

• Spodbujanje ustvarjalnosti, podjetništva in inovativnosti pri mladih –

Organizaciji, odgovorni za izvajanje tega ukrepa, sta MGRT in SPIRIT Slovenija

(Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije). Javni razpis za osnovne in srednje šole v juniju 2016.

• Izboljšanje podjetniških spretnosti in spodbujanje fleksibilnih učnih poti med izobraževanjem in okoljem v gimnazijah in osnovnih šolah – MIZŠ je odgovorno za izvajanje tega ukrepa. Javni razpis septembra 2016.
• YOUTH START – To je mednarodni podjetniški projekt. Odgovorna organizacija za ta ukrep je (MIZŠ).

5. Štipendije

 

 

Aktiviranje mladih na trgu dela

 

Za hitro aktiviranje mladih na trgu dela se izvajajo štirje sistemski ukrepi. Šest ukrepov je namenjenih brezposelnim osebam, starim 29 let ali manj.

 

6. Krepitev svetovalnega dela z mladimi v ZRSZ

Cilj tega ukrepa je krepitev dela z brezposelnimi mladimi. S povečanjem števila svetovalcev, ki bodo posebej usposobljeni, se bo izboljšala kakovost sodelovanja, mladi pa bodo opolnomočeni za učinkovito upravljanje svoje kariere.

• Svetovalci za hitro aktiviranje mladih – Organizaciji, odgovorni za ta ukrep, sta MDDSZ in ZRSZ. Ukrep se trenutno izvaja.
• Svetovalci za mlade, ki trpijo zaradi dolgotrajne brezposelnosti – Organizaciji, odgovorni za ta ukrep, sta MDDSZ in ZRSZ. Ukrep se trenutno izvaja.

7. Zaznavanje in preprečevanje prekarne zaposlitve na trgu dela

Ta ukrep je namenjen preprečevanju prekarne zaposlitve mladih z ozaveščanjem o težavi pri mladih in delodajalcih ter s krepitvijo inšpekcijskih služb.

8. Mednarodna mobilnost mladih

Cilj tega ukrepa je pomoč mladim, ki bi se radi preizkusili na evropskem trgu dela.

9. Obveščanje in komuniciranje v zvezi s programom Jamstvo za mlade
10. Usposabljanje in izobraževanje brezposelnih mladih Cilj ukrepa je izboljševanje zaposljivosti mladih z dodatnim usposabljanjem ali izobraževanjem ter pomagati brezposelnim mladim odkriti bolj trajnostne in boljše oblike zaposlitve. Za poklice, po katerih je potreba na trgu dela, se izvajajo programi izobraževanja in usposabljanja, zasnovani pa so tako, da izpolnjujejo dejanske potrebe delodajalcev.

• Neformalno izobraževanje in usposabljanje za mlade – Ta ukrep izboljšuje zaposljivost brezposelnih z zagotavljanjem več kvalifikacij in neformalnega usposabljanja.
• Usposabljanje na delovnem mestu – Ta ukrep je usmerjen k mladim, ki so brezposelni najmanj tri mesece. Delodajalec ponuja usposabljanje, da brezposelnim mladim zagotovi delovne izkušnje. Od 60 % do 70 % sodelujočih delodajalcev zagotovi pot do zaposlitve v 12 mesecih od zaključka usposabljanja. Organizaciji, odgovorni za ta ukrep, sta MDDSZ in ZRSZ. Ukrep je bil prvič izveden julija 2016.
• PUM-o; Projektno učenje za mlajše odrasle – Ta program se osredotoča na brezposelnost ranljivih mladih z malo priložnostmi, da bi vstopili na trg dela ali se znova vrnili v visokošolsko izobraževanje. Ima bolj neposreden pristop k socialni vključenosti mladih s težjimi družinskimi okoliščinami. Primarni cilj programa je izboljšanje njihovih spretnosti in zaposljivosti prek osebne podpore in učenja v skupinah na podlagi projektov. Visoko usposobljeni strokovnjaki zagotavljajo specializirano pomoč v obliki mentorstva. Namen programa je vključiti 500 mladih na leto in jih pomagati vstopiti na trg dela ali znova vstopiti v visokošolsko izobraževanje in ga zaključiti. Organizaciji, odgovorni za ta ukrep, sta MDDSZ in ZRSZ. Ukrep se trenutno izvaja.
• Podpora novim kariernim perspektivam – Odgovorna organizacija za ta ukrep je MK. Ukrep se bo predvidoma začel izvajati septembra 2016.
• Zmorem, ker znam – Organizaciji, odgovorni za ta ukrep, sta MDDSZ in ZRSZ. Ukrep se trenutno izvaja.

11. Spodbude za zaposlovanje mladih Cilj je spodbujanje zaposlovanja, še posebej redne zaposlitve brezposelnih mladih, ki prvič iščejo delo in nimajo delovnih izkušenj. Ukrep bo povečal število zaposlitvenih priložnosti za brezposelne mlade in zagotovil obvezna pripravništva.
    • Iniciativa za zaposlovanje mladih: YEI: Prvi izziv – Ukrep se je izvajal leta 2016. Ponujal je kombinacijo usposabljanja na delovnem mestu in subvencij za delodajalce, ki zaposlijo brezposelne mlade, stare 29 let ali manj, ki živijo v vzhodni Sloveniji. Program je subvencioniral 2.893 služb za mlade. Organizaciji, odgovorni za ta ukrep, sta bili MDDSZ in ZRSZ.
    • Spodbude za trajno zaposlovanje mladih – Namen programa je spodbujanje delodajalcev k dolgoročni zaposlitvi registriranih brezposelnih oseb, mlajših od 30 let. Izbrani delodajalci pridobijo subvencijo v višini 5.000 EUR za zaposlitev take osebe s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Prvo polovico subvencije pridobijo ob zaposlitvi ciljne osebe in drugo polovico po izplačilu 24. plače tej osebi (po 24 mesecih njene zaposlitve). Organizaciji, odgovorni za ta ukrep, sta MDDSZ in ZRSZ. Ukrep se trenutno izvaja.
    • Prva zaposlitev na področju vzgoje in izobraževanja – Cilj tega ukrepa je zaposlitev 300 učiteljev, starih 29 let ali manj. Prvi javni poziv za učitelje je bil objavljen novembra 2015 (implementacija je potekala od februarja do novembra 2016). Zadnji poziv je bil objavljen junija 2020 (implementacija je potekala od novembra 2020 do julija 2021). Organizacija, odgovorna za ta ukrep je MIZŠ.
    • Mladi za mlade – Namen ukrepa je zaposlitev mladih diplomantov športa (mlajših od 30 let). Odgovorna organizacija za ta ukrep je MIZŠ. Ukrep se je začel izvajati leta 2017.

 

 

12. Ukrepi za ranljive mlade

Cilji teh ukrepov so aktiviranje mladih, ki so na ZRSZ prijavljeni kot brezposelni več kot 12 mesecev, in pomoč mladim invalidnim osebam pri prehodu na trg dela.

• Spodbujanje zaposlovanja mladih, ki trpijo zaradi dolgotrajne brezposelnosti – Organizaciji, odgovorni za ta ukrep, sta MDDSZ in ZRSZ. Ukrep se je začel izvajati leta 2017.
• Prehod mladih invalidnih oseb na trg dela – Organizaciji, odgovorni za ta ukrep, sta MDDSZ in ZRSZ. Javni poziv za sofinanciranje projektov »Razvoj in izvajanje prehoda mladih s posebnimi potrebami na trg dela« je bil objavljen leta 2017. Implementacija ukrepa je predvidena v obdobju 2018-2022.

13. Podpora podjetništvu mladih (glej poglavje 3.7)
14. Mladi na podeželju

Cilj tega ukrepa je pomagati mladim vzpostaviti in razviti kmetijsko kariero ter spodbuditi ustvarjanje novih delovnih mest. 

• Shema Plačilo za mlade kmete – Ciljna skupina ukrepa so mladi kmetje (stari 18-40 let), ki pridobijo finančno podporo za vzpostavitev kmetijske dejavnosti. Organizacija, odgovorna za izvajanje tega ukrepa, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
• Vzpostavljanje podpore za mlade kmete –Organizacija, odgovorna za izvajanje tega ukrepa, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ukrep se trenutno izvaja.

15. Projekti za mlade Cilj tega ukrepa je podpora projektov, ki bodo zagotovili hitrejši in preprostejši dostop do zaposlitve in/ali ustvarili nova delovna mesta za brezposelne mlade.
    • Spodbujanje aktivnega državljanstva pri mladih za večjo zaposlenost 2016– 2018 – Leta 2016 je Urad za mladino predstavil javni razpis. Njegov cilj je spodbujanje inovativnih načinov dela z mladimi in novih pristopov za reševanje težav brezposelnosti mladih. Med letoma 2016 in 2018 se je zaposlilo 464 ljudi – 195 v vzhodni Sloveniji in 269 v zahodni Sloveniji. Drugi javni razpis je bil objavljen oktobra 2019. Predvideno trajanje projekta je od februarja 2020 do septembra 2021. Vsaj 217 mladih (15-29 let) iz vzhodne Slovenije in 329 iz Zahodne Slovenije naj bi bilo vključenih v projekt. Organizaciji, odgovorni za ta ukrep, sta MIZŠ in Urad za mladino.
    • Inovativni ukrepi za zaposlovanje mladih – Organizaciji, odgovorni za ta ukrep, sta MDDSZ in ZRSZ. V letu 2019 je ZRSZ objavil javno povabilo za delodajalce, ki bi prejeli subvencijo v višini 5.000 EUR za zaposlitev brezposelnih mladih, ki so se usposabljali v okviru inovativnih projektov za zaposlovanje mladih. Pričakovano število mladih, vključenih v ta ukrep, je 283. Ukrep je v teku in se bo predvidoma zaključil leta 2021.

 

 

Drugi ukrepi za zaposlovanje mladih 

• V letih 2010 in 2011 se je izvajal program Absolvent aktiviraj in zaposli se. Namenjen je bil preprečevanju prehoda mladih diplomantov v brezposelnost in je vključeval 321 mladih. Program je bil predlagan s strani Študentske organizacije Slovenije in MDDSZ.
• Septembra 2016 je zavod Ypsilon zagnal projekt Narejeno z ipsilonom, katerega cilj je pomagati mladim doseči redno zaposlitev. Cilj projekta je reševanje težave brezposelnosti mladih s spodbujanjem inovativnih pristopov k delu z mladimi. Cilj je ustvarjanje mladih strokovnjakov, ki izpolnjujejo potrebe delodajalcev. Projekt delno financirata MIZŠ in EU.
• Projekt Delo za mlade, ki ga je izvedla mladinska mreža MaMa v sodelovanju z mladinskimi centri po Sloveniji, je bil nacionalni projekt mreženja, ki je vključeval mladinske organizacije, ustanove, ki delajo z mladimi, in druge igralce v lokalnih skupnostih, katerih cilj je izboljšanje zaposlitvenih možnosti mladih. Projekt se je osredotočil na temo dela in zaposljivosti mladih, njegov cilj pa je bil iskanje načinov varovanja mladih pred brezposelnostjo. Projekt je trajal 9 mesecev (2010–2011).
• Med letoma 2015 in 2016 je Zavod Bob v sodelovanju z drugimi organi v javnem sektorju izvedel program Prikaz, ki se osredotoča na neformalno učenje in je namenjen mladim, starim od 18 do 29 let. Posebne ciljne skupine so ranljivi mladi, na primer tisti, ki niso dokončali izobraževanja ali imajo le nizko stopnjo izobrazbe, osebe, ki prvič iščejo zaposlitev, mladi, ki trpijo za dolgotrajno brezposelnostjo, in študenti družbenih ved. Glavni cilj programa Prikaz je bil razvoj konkretne ideje za projekt, v katerem sodelujoči rešujejo svoje življenjske razmere na dolgoročen način.

Projekt je vključeval štiri module in je trajal skupno 320 ur. 

 

Na lokalni ravni se tudi sprejemajo predpisi za spodbujanje zaposlovanja mladih. Leta 2016 je Mestna občina Ljubljana predlagala projekt Kul služba!, ki je bil zasnovan za pomoč mladim, ki se smatrajo kot težko zaposljivi. Ta projekt je eden od ključnih ciljev Strategije Mestne občine Ljubljana za mlade 2016–2025, ki je namenjena povečevanju zaposlovanja mladih. Projekt Kul služba! ponuja priložnosti za zaposlovanje v poklicih s presežkom razpoložljivih delovnih mest (npr. tiskar, električar, knjižničar).

 

 

Ukrepi prožne varnosti, ki se osredotočajo na mlade

 

Nova delovna zakonodaja, sprejeta leta 2013, je uvedla koncept prožne varnosti. Njeni glavni cilji so bili povečanje prožnosti (predvsem s poenostavitvijo postopkov za sklenitev delovnih razmerij) za spodbujanje zmanjšane segmentacije na trgu dela in izboljšanje učinkovitosti pravnih zaščit delavcev. Po podatkih MDDSZ (2016) se je delež novo podpisanih pogodb za zaposlitev za nedoločen čas pri mladih močno povečal v prvih nekaj letih po reformi.

 

Prožnost postaja vedno pomembnejša na slovenskem trgu dela, saj zaposlitev za določen čas (pogodbe, ki trajajo od tri mesece do enega leta) postaja vedno bolj popularna. Leta 2016 je imelo 52,8 % zaposlenih, starih od 15 do 29 let, pogodbo za določen čas. Poleg tega je približno 32.000 ljudi delalo prek študentskega dela, ki mladim v Sloveniji ponuja eno od najpopularnejših prožnih alternativ za delo na slovenskem trgu dela. Leta 2018 je bilo 37 % zaposlenih mladih, starih od 15 do 29 let, zaposlenih za določen čas, dodatnih 7 % pa je imelo priložnostne zaposlitve. Po navedbah programskega dokumenta Zaposlovanje mladih, ki ga je leta 2013 pripravil Mladinski svet Slovenije, se izraz prožna varnost uporablja zelo široko tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Kot je navedeno v dokumentu, je namen prožne varnosti harmonizacija potreb delodajalcev in zaposlenih. Izpostavlja, da je slovenski trg dela na nekaterih področjih preveč prožen in ne dovolj varen. V Sloveniji približno 75 % ponudb na trgu dela vključuje zaposlitev za določen čas, kar mladim ne zagotavlja socialne in finančne varnosti. Mladinski svet Slovenije in druge organizacije se borijo proti tej nestabilnosti, saj menijo, da se razprava v Sloveniji ne nanaša na prožno varnost, temveč na to, kako zmanjšati poklicno nestabilnost pri mladih in jim zagotoviti stabilno zaposlitev.

 

Da bi se izognili slabšanju te težave, ena od uredb Izvedbenih načrtov 2016/2017, 2018/2019 in 2020/2021 Nacionalnega programa za mladino 2013–2022 zagotavlja spodbude za trajno zaposlovanje mladih. V skladu s to uredbo delodajalci, ki zaposlijo mlade, prejmejo subvencije, kar povečuje stabilno zaposlitev in socialno varnost pri mladih. V skladu s temi pozivi je MDDSZ leta 2016 objavilo dokument 'Za dostojno delo', v katerem izpostavlja stalni pritisk, tesne roke in nepredvidljive pogoje, s katerimi se soočajo mladi. 

 

Od julija 2013 so delodajalci v Sloveniji upravičeni do delnega povračila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za dve leti, če s pogodbo za nedoločen čas zaposlijo osebo, mlajšo od 26 let, za najmanj dve leti. Cilj tega ukrepa je spodbujanje zaposlovanja s pogodbami za nedoločen čas.

 

Usklajevanje zasebnega in delovnega življenja mladih

 

Mladi v Sloveniji pogosto težko usklajujejo zasebno in delovno življenje, saj delodajalci starševstvo dojemajo kot moteč in ne kot dragocen faktor. Eden od glavnih ciljev Resolucije o Nacionalnem programu za mladino 2013–2022 je mladim zagotoviti lažje usklajevanje delovnega in družinskega življenja. Za doseganje tega cilja je prednostno eno podpodročje: krepitev dejavnosti za odpravo diskriminacije staršev in omogočanje lažjega usklajevanja zasebnega in družinskega življenja posameznikov. Ta ukrep nadzorujejo MDDSZ, MIZŠ,

Inšpektorat za delo Republike Slovenije in drugi socialni partnerji.

Primer dobre prakse na tem področju je s strani Evropskega socialnega sklada sofinanciran projekt podeljevanja certifikatov, ki starševstvo priznava kot vrednoto. Gre za projekt Certifikat družini prijazno podjetje, ki ga organizira Ekvilib Inštitut v sodelovanju z MDDSZ in Sindikatom Mladi plus. 

 

Trenutno se prek aktivne politike zaposlovanja v trg dela vključuje največje število mladih do zdaj. Zakon o delovnih razmerjih vsebuje nekatere določbe v zvezi z materami in njihovimi pravicami (nočno delo itd.), vendar v praksi še vedno ne zadostuje za to, da bi mladim staršem omogočil uspešno usklajevanje družinskega in delovnega življenja. Sprejeti so bili tudi nekateri drugi ukrepi, na primer subvencije za stanovanja za mlade družine in ugodnosti za študentske starše/družine.

 

 

Financiranje shem/iniciativ

 

Za boj z brezposelnostjo mladih je slovenska vlada razvila aktivno politiko zaposlovanja. Mladi, mlajši od 30 let, ki so bili v dveh letih pred brezposelnostjo zavarovani za šest mesecev, lahko prejmejo nadomestilo za brezposelnost. Po podatkih Indeksa mladih 2016 3.102 mladih prejema nadomestilo za brezposelnost.

 

Preglednica 1: Izvedbeni načrt programa Jamstvo za mlade 2016–2020: skupna sredstva znašajo 300 milijonov EUR 

Predvidena sredstva za izvedbeni načrt programa Jamstvo za mlade 2016–2020
2016	2017	2018	2019	2020
70,1 milijona EUR	62,7 milijona EUR	58,0 milijona EUR	54,6 milijona EUR	53,9 milijona EUR

 

Usposabljanje na delovnem mestu, ki ga je zagotovil program Jamstvo za mlade, je ponudilo priložnost 2.291 mladim, starim do 30 let.

 

 

 

Zagotavljanje kakovosti

 

Podatki iz Letnega poročila o izvajanju ukrepov države na področju trga dela za leto 2016 kažejo, da je bil načrt za zaposlovanje mladih (v primerjavi s prejšnjim letom) neocenjen, zlasti kar zadeva postopke svetovanja in pristope k delu (zlasti) v zvezi z dolgotrajno brezposelnimi mladimi. V ukrepe je bilo vključenih več kot 15.000 mladih, od tega se jih je zaposlilo 9.523. V poročilu iz leta 2017 je zapisano, da je bilo v ukrepe APZ vključenih skupaj 22.270 mladih, od tega se jih je 7.810 zaposlilo prek subvencionirane zaposlitve. V poročilu za leto 2018 je zapisano, da je bilo tega leta v ukrepe Jamstvo za mlade vključenih 18.786 mladih, med katerimi se jih je zaposlilo 3.900.

 

Letno poročilo 2015 o izvedbi državnih ukrepov v zvezi s trgom dela kaže, da je bilo z vidika prehoda v zaposlitev eden od najuspešnejših programov usposabljanja Usposabljanje na delovnem mestu. Na koncu leta 2015 sta Mladinski svet Slovenije in ZRSZ predstavila rezultate analize ankete Zadovoljstvo mladih s programom Jamstvo za mlade. Cilj analize je bil ugotoviti zadovoljstvo mladih, vključenih v ukrepe programa Jamstvo za mlade. Do septembra 2015 je v programu Jamstvo za mlade skupaj sodelovalo 5.823 mladih. Pri snovanju nadaljnjih ukrepov je bilo upoštevano zadovoljstvo mladih z ukrepi programa Jamstvo za mlade. Rezultati ankete Zadovoljstvo mladih z izvajanjem programa Jamstvo za mlade so pokazali potrebo po povečanju promocije ukrepov, izboljšanju nadzora nad delodajalci in razvoju več ukrepov, ki zagotavljajo delovna mesta.

MDDSZ je pripravilo Poročilo o izvajanju programa Jamstvo za mlade 2014–15. V letih 2014 in 2015 je zaposlitev našlo 49.181 iskalcev zaposlitve. Leta 2015 je bilo 41,5 % vseh udeležencev v APTD mlajših od 29 let. Skupno se je za ukrepe APTD za mlade leta 2014 porabilo 29,3 milijona EUR, leta 2015 pa 20,7 milijona EUR. Po podatkih ZRSZ je v letih 2014 in 2015 število brezposelnih oseb, ki so našle zaposlitev v štirih mesecih od prijave kot brezposelne osebe, zraslo za 40 %. Po drugi strani pa so v istem vladnem dokumentu

(Poročilo o izvajanju programa Jamstvo za mlade 2014–15) mladinske organizacije, ki so aktivno vključene v spremljanje izvajanja programa Jamstvo za mlade, navedle, da je še dovolj možnosti za izboljšanje ukrepov in izvajanja programa Jamstvo za mlade.

Slovenija je uvedla poseben intervencijski ukrep za spodbujanje zaposlovanja brezposelnih mladih, mlajših od 30 let. V skladu s tem ukrepom so delodajalci opravičeni plačevanja prispevkov za socialno varnost za dve leti, potem ko ponudijo stalno zaposlitev brezposelni osebi, mlajši od 30 let. V 24 mesecih po izvedbi tega ukrepa (1. 11. 2013 do 31. 12. 2015) je bilo po podatkih MDDSZ zaposlenih več kot 4.200 mladih.