Državna strategija

1. Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025

Program ne zajema zgolj strategije o telesni dejavnosti za zdravje, temveč tudi o prehrani. V okviru te želijo s programom:

• zagotoviti zdrave prehrambne navade v skladu s smernicami in priporočili za različne starostne skupine (s posebnim poudarkom na organizirani prehrani v šolah in za študente; glej poglavje 5.1.1 in 5.1.2),
• zagotoviti dostop do zdrave prehrane za socialno in ekonomsko šibkejše skupine,
• dvigniti ozaveščenost potrošnikov,
• nuditi informacije in dvigniti splošno ozaveščenost, tudi prek javnih kampanj o zdravju.

 

 

2. Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni Pravilnik je bil uveden leta 1998 in bravnava naslednje teme:

• zmanjšanje tveganja reprodukcijskih bolezni, naslavlja pa tudi nenačrtovane in neželene nosečnosti,
• podpora zgodnjemu odkrivanju rakavih obolenj, ki povzročajo prezgodnje bolezni, invalidnost in smrt,
• uveljavljanje pravice do reprodukcije in spodbujanje reprodukcijskega zdravja.

 

Nacionalni inštitut za javno zdravje na podlagi pravilnika izvaja Vzgojo za otroke in mladostnike (šolarje). Program se izvaja na letni ravni.

 

Resolucija o nacionalnem programu za mladino 2013–2022 predvideva niz prednostnih ukrepov in njihovih kazalnikov:

Cilj: Spodbujanje redne telesne dejavnosti, uravnoteženega prehranjevanja in vzdrževanja priporočene telesne teže mladih med 15. in 29. letom starosti.

1. Zagotavljanje sistemskih pogojev za uravnoteženo prehranjevanje mladih 15–29 let. Kazalniki: delež mladih, ki uživajo priporočene količine sadja in zelenjave, delež mladih, ki uživajo sladke pijače in sladkarije; delež mladih, ki redno jedo zajtrk; delež mladih, ki redno uživajo ekološko pridelana živila.
2. Zagotavljanje sistemskih pogojev za spremljanje in ukrepanje pri mladih v starosti 15–29 s prekomerno telesno težo ali debelostjo. Kazalnik: delež mladih s prekomerno težo in debelostjo.

 

Cilj: Preprečevanje kajenja in prvih poskusov kajenja, tvegane in škodljive rabe alkohola in prepovedanih drog, zagotavljanje zdrave in varne zabave mladih ter obvladovanje nasilja, povezanega s športom, in vandalizma

1. Zagotavljanje sistemskih pogojev za zmanjševanje tvegane in škodljive rabe alkohola. Kazalniki: delež mladih, ki ne uživajo alkoholih pijač; delež mladih, ki alkoholnih pijač ne uživajo redno; delež mladih, ki alkohola ne uživajo v tveganih ali škodljivih količinah.
2. Zagotavljanje sistemskih pogojev za spodbujanje nekajenja mladih in prenehanje kajenja mladih. Kazalniki: delež mladih nekadilcev in delež mladih, ki so kajenje opustili.

• Zmanjševanje povpraševanja po prepovedanih drogah ter preprečevanje ponudbe prepovedanih drog. Kazalnik: delež mladih uporabnikov drog.

1. Zagotavljanje sistemskih pogojev za zdravo in varno zabavo mladih, obvladovanje nasilja, povezanega z javnimi prireditvami in športom, ter vandalizma. Kazalniki: vzpostavitev poslovnih pogojev za zasebne subjekte, s katerimi se nudi zdravo in varno zabavo mladim, število kaznivih dejanj vandalizma, ki jih zagrešijo mladi.

 

Cilj: Zagotavljanje sistemskih pogojev za izboljšanje spolnega in reproduktivnega zdravja mladih

1. Kazalnik: incidenca spolno prenosljivih okužb med mladimi.

 

Spodbujanje zdravega življenjskega sloga in prehrane mladih

 

1. Za zdravje mladih

 

Projekt je povezoval glavne akterje v mladinskem sektorju, katerim je zagotavljal informacije, gradiva, smernice, usposabljanja/izobraževanja na področju zdravja in zdravega načina življenja otrok in mladih.

Trajanje projekta: 1. februar 2015–31. oktober 2016. Razpoložljiva sredstva: Sofinanciranje norveškega in EGP finančnega mehanizma v vrednosti 351.076,35 evrov (75,8 %) ter Službe vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v višini 61.954,65 evrov (13,4 %). Skupni proračun projekta znaša 463.031,00 evrov. Projekt sta vodila Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov  (Skavti) in Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija v sodelovanju s/z:

 

- Taborniki,

- Mladinskim svetom Slovenije,

- Nacionalnim inštitutom za javno zdravje,

- RTV Slovenija – Infordromom.

 

 Projekt je naslavljal naslednje teme in cilje:

• razvoj z dokazi podprtih preventivnih pobud za odraščajočo slovensko mladino,
• dosegati bolj zdrav življenjski slog slovenskih otrok in mladine med 12. in 19. letom starosti,
• delati skupaj s starši, mladinskimi delavci in voditelji, ki imajo neposredni vpliv na zdravje mladih.

 

 

2. Veter v laseh

Program želi spodbuditi zdrav življenjski slog ter preprečiti nevarno vedenje v povezavi z uživanjem drog. Športni in družabni dogodki vključujejo manj športno aktivne, obenem pa želijo mlade ozaveščati o pozitivnih učinkih zdravega in aktivnega načina življenja ter o negativnih posledicah odvisnosti (denimo od drog in alkohola). Letno ga izvaja Športna unija Slovenije. Unijo financirajo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Fundacija za šport in Ministrstvo za zdravje.

 

 

3. Model Zdrav življenjski slog

Program želi spodbuditi zdrav življenjski slog, zdravo prehrano ter preprečiti nevarno vedenje v povezavi z uživanjem drog. Program je namenjen vključevanju zdravega načina življenja v šolsko okolje na več nivojih, od letnega učnega načrta do obšolskih dejavnosti, s čimer želijo vključiti tudi pedagoške delavce, starše in zdravstveno osebje ter vsakemu slovenskemu otroku med šolanjem zagotoviti z zdravjem povezane vsebine, ki bi jih vpeljal v svoj življenjski slog. Model je vključen v vse slovenske osnovne šole, ne predvideva pa ciljne skupine mladih. Model je financiralo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

 

4. Slovenska mreža zdravih šol

Gre za stalni projekt, ki ga koordinira Nacionalni inštitut za javno zdravje. Mreža odgovarja na vprašanja o zdravju otrok in mladine, izvaja pa tudi preverjene programe za promocijo zdravja ter telesnih, duševnih, socialnih in okoljskih vidikov zdravja osnovnošolcev. Projekt nima določene ciljne skupine. Projekt letno prilagajajo in zanj pripravijo ustrezen akcijski načrt. Rezultate projekta ovrednotijo na letni ravni.

 

5. Zdravje v vrtcu

Gre za program, ki ga je leta 2006 razvil nekdanji Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, danes pa ga izvaja Nacionalni inštitut za javno zdravje v sodelovanju z vrtci po vsej državi. Cilj programa je graditi zmogljivosti vrtcev za ustvarjanje okolja, v katerem sta dobro počutje in zdravje pomembni vrednoti ter si prizadevati za ustvarjanje pogojev za dobro počutje in zdravje ter krepiti posameznikove sposobnosti za ohranjanje in izboljšanje zdravja skozi vse življenje.

 

6. Aktivno v šolo

Gre za program, ki ga koordinira Inštitut za politike prostora, sofinancira pa Ministrstvo za zdravje. Gre za nadaljevanje in nadgradnjo projekta Trajnostna mobilnost v šoli, ki je trajal v letih 2016 in 2017, ter programa Zdrav šolar, ki je trajal v letih 2015 in 2016. Cilj projekta je podpora šolam in občinam pri spodbujanju aktivne mobilnosti v šolo.

Zdravstvena vzgoja in vzgoja o zdravem življenjskem slogu v šolah

 

Zdravstvena vzgoja

V zadnjih letnikih srednjih šol se zdravstvena vzgoja in vzgoja o zdravem življenjskem slogu izvaja v okviru obveznih izbirnih vsebin. Priporočeni obseg vsake je 15 ur. Med urami obravnavajo naslednje teme:

• koncept zdravja (medicinski, filozofski, kulturni, psihološki ipd. ter medkulturne razlike),
• mladi in zdravje (fizični, duševni in družbeni razvoj v vseh življenjskih obdobjih, odnos do svojega telesa in razlike med spoloma),
• življenjski slogi, življenjski pogoji in kultura (uravnotežena prehrana, telesna aktivnost, pomen okolja za naše zdravje, odgovoren odnos do kajenja, alkohola in drog, spolnost in medosebni odnosi, načrtovanje družine, nosečnost in rojstvo otroka, spolne zlorabe, trpinčenje in pornografija, spolno prenosljive bolezni in njihovo preprečevanje ter spolna usmerjenost),
• stanje zdravstva v Sloveniji (pričakovana življenjska doba, rodnost, smrtnost, glavne zdravstvene težave, nalezljive bolezni, kronične bolezni, duševne bolezni, travme ter promocija zdravja in zdravstvena vzgoja),
• zdravstveno varstvo (pravice in dolžnosti glede zdravja, zdravje in dostopnost, zdravljenje, predstavitev, uporaba in dostopnost informacij o tem, kdaj in kako lahko dostopamo do storitev in programov).

 

 

Spolna vzgoja in vzgoja o medosebnih odnosih

Slovenija nima posebne politike, ki bi urejala spolno vzgojo v osnovnih šolah in nadaljnjem izobraževanju. Zavod RS za šolstvo navaja, da je tema zdrave in varne spolnosti obravnavana v učnem programu osnovnih in srednjih šol. Program pripravlja skupina strokovnjakov ter šolam nudi priporočila in splošne usmeritve o zdravju kot vrednoti. Sestavni deli programa so opredeljeni s cilji, vsak učitelj pa se sam odloči, ali želi predlagani program tudi poučevati.

 

Spolna vzgoja in vzgoja o medosebnih odnosih se izvaja v okviru obveznih izbirnih vsebin (za več informacij glej zgornje poglavje Zdravstvena vzgoja, tretjo točko: življenjski slogi, življenjski pogoji in kultura).

 

Diplomirani medicinski tehniki so stalno vključeni v spolno vzgojo otrok med preventivnimi sistematskimi pregledi v osnovnih šolah, ki se izvajajo v 1., 3., 6. in 8. razredu, ter v 1. in 3. letniku srednjih šol.

 

 

Medvrstniški vzgojni pristopi

Vse od leta 2012 organizacija Brez izgovora Slovenija izvaja medvrstniške vzgojne programe o reproduktivnem zdravju, medsebojnih vzgojnih pristopov pa se še ne obravnava.

 

Društvo Vesela kuhinja od leta 2012 izvaja izobraževalne programe za otroke in mladostnike o procesih v kulinariki in samooskrbi. Šole po vsej državi so vključene v njihov projekt Kuhna pa to, v okviru katerega otroci pripravljajo zdrave tradicionalne obroke za svoje vrstnike. Projekt je v teku in ga sofinancira Ministrstvo za zdravje. Septembra 2018 je Evropska komisija - GD SANTE projekt opredelila kot najboljšo izmed 10 praks v Evropi na področju zdravega in trajnostnega načina življenja v povezavi s hrano. Projekt je bil del predstavitvene strategije Slovenije za gastronomsko regijo Evrope leta 2021.

 

V letu 2017 je Zavod za šport RS Planica pričel z izvajanjem projekta Mladi za mlade. Namen projekta je zagotavljanje brezplačnih športnih aktivnosti za dijake srednjih poklicnih in strokovnih šol ter študente, ki jih strokovno vodijo mladi športni diplomanti (mlajši od 29 let), in s tem tudi opremljanje mladih športnih diplomantov s kompetencami za povečanje možnosti za njihovo (dolgoročno) zaposljivost. Projekt se je zaključil avgusta 2021, sofinancirala pa sta ga Evropska unija in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

 

Resolucija o Nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028 predpostavlja razširitev in razvoj medvrstniških podpornih aktivnosti.

 

Sodelovanje in partnerstva

 

Na državni ravni ni pobude, ki bi zajemala sodelovanje in partnerstva med šolami, mlado delovno silo in strokovnjaki na področju zdravja ter promovirala zdravje med mladimi. Kljub temu pa je Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija aktivna na področju spodbujanja zdravja, pri čemer se osredotoča na:

• tobak,
• alkohol,
• prepovedane droge,
• igre na srečo,
• motnje hranjenja,
• duševno zdravje.

 

Trije pilotni programi so bili:

1. Moja kampanja želi predstaviti realno in neprivlačno sliko tobaka in med mladimi razbliniti najpogostejše mite o tobaku.
2. Martin Krpan nudi celosten pristop pri preprečevanju odvisnosti od tobaka in alkohola, pri čemer so v program vključeni tudi mladi, njihovi učitelji in starši.
3. Projekt Hvala se osredotoča na preprečevanje medvrstniškega nasilja.

 

Brez izgovora Slovenija ponuja še številne druge programe, projekte, delavnice o omenjenih temah. Seveda pa je uspešnost sodelovanja odvisna od dogovora med zvezami in dotičnimi šolami, ki so vključene v letni delovni načrt za naslednje šolsko leto. Brez izgovora Slovenija je nevladna neprofitna organizacija, ki je financirana iz javnih sredstev in donacij posameznikov.

 

Ozaveščenost o zdravem življenjskem slogu in dejavnikih, ki vplivajo na zdravje ter počutje mladih.

 

Kdo nudi informacije/svetovanje:

Resolucija o nacionalnem programu za mladino 2013–2022 predvideva niz prednostnih ukrepov in njihovih kazalnikov:

Cilj: Zmanjševanje vplivov spreminjajočega se okolja na zdravje mladih

1. ozaveščanje mladih o zdravem načinu življenja za zmanjšanje okoljskih dejavnikov tveganja za zdravje. Kazalnik: število ozaveščenih mladih o dejavnikih tveganja za zdravje zaradi izpostavljenosti okoljskim dejavnikom tveganja.

 

Glavni ponudnik uporabnih informacij o zdravju na splošno ter o specifičnih vprašanjih, ki zadevajo zdravje mladih, je Nacionalni inštitut za javno zdravje. Gre za proračunsko financiran inštitut, ki izvaja številne programe in svetovanja, kot so:

 

• Vzgoja za zdravje za otroke in mladostnike

Cilj je otroke in mlade obveščati in spodbuditi, da poskrbijo za svoje zdravje. S pomočjo več programov lahko pridobijo znanje ter izoblikujejo stališča in vedenje za zdrav način življenja.

 

• Slovenska mreža zdravih šol

Koncept predvideva mrežo šol, ki promovirajo zdravje. Mreža odgovarja na zdravstvene težave otrok in mladine.

 

• Šolski lonec

Šolski lonec je sodobno informacijsko orodje z informacijami o organizirani prehrani in gibanju, ki ga pri vsakodnevnem delu uporabljajo strokovnjaki v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.

 

 

Mladinska mreža Brez izgovora Slovenija je ena od redkih nevladnih organizacij, ki vodi medsebojne kampanje za ozaveščanje o temah, ki zadevajo tobak, alkohol, prehranjevanje in reproduktivno zdravje.

 

Mladi nimajo kontaktnih točk, prek katerih bi lahko dostopali do informacij ali bili obveščeni o zdravem življenjskem slogu.

 

 

Informacijske kampanje za mlade 

1. Zavod za šport RS Planica je izvajal kampanjo Zdrav življenjski slog 2015–2018. Ta je spodbujal zdrav življenjski slog med slovenskimi otroki in mladino, ki obiskujejo šolo. Kampanja se je izvajala dnevno, in sicer prek redne in kakovostne telesne vzgoje.

 

2. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport s pomočjo Ministrstva za zdravje in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izvaja kampanjo Tradicionalni slovenski zajtrk. Z njo želijo spodbuditi zdravo prehranjevanje, podpreti lokalno pridelano hrano in promovirati telesno aktivnost za izboljšanje zdravja. Projekt se izvaja letno.

 

3. Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja izvaja Shemo šolskega sadja in zelenjave. Namen ukrepa je ustaviti trend vse manjšega uživanja sadja in zelenjave ter zmanjšati odstotek predebelih otrok in otrok s povišano telesno težo.

 

4. Nacionalni inštitut za javno zdravje izvaja program Varno s soncem. S tem preventivnim programom poudarja, kako pomembna je ustrezna zaščita pred škodljivimi posledicami sonca. Gre za dolgoletni projekt.

 

5. Nacionalni inštitut za javno zdravje izvaja tudi Strokovno spremljanje skladnosti šolske prehrane s strokovnimi usmeritvami. Strokovno spremljanje šolske prehrane prek strokovnih usmeritev in svetovanja za vzgojne ustanove na področju zdrave in uravnotežene šolske prehrane je stalna dejavnost inštituta.

 

6. Projekt Uživajmo v zdravju: Za zmanjšanje debelosti otrok in mladostnikov je celostni projekt, namenjen spodbujanju zdravega življenjskega sloga, telesne aktivnosti za krepitev zdravja in zdrave prehrane. Projekt izvaja Zavod RS za šolstvo v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje. Zajema niz pobud, kot je razvoj intervencijskih programov, modelov in orodij za celostno obravnavo in preprečevanje debelosti med otroci in mladino. Z njim želijo izboljšati delovanje trenutnega sistema, struktur ter medsektorskega in interdisciplinarnega sodelovanja za podporo zdravju.

 

7. Nacionalni inštitut za javno zdravje je izdal tudi publikacijo Mladostniki o duševnem zdravju, s katero želijo spodbuditi duševno zdravje otrok in mladih. Podrobne informacije so na voljo pod točko 7.5 Duševno zdravje.

 

8. Ministrstvo za zdravje izvaja kampanjo Plešem 0,0 – Furam 0,0, ki ga podpira tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje. Gre za preventivno akcijo, ki mlade spodbuja, da za volan sedejo trezni.

 

9. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je izvedlo kampanjo Nasilje je #čistmim, s katero so želeli preprečevati nasilje nad ženskami. Javna in medijska kampanja za ozaveščanje o nasilju nad ženskami se je začela jeseni 2015 in je trajala nekaj mesecev.