Ponudniki informacij/svetovalne strukture

 

Različne mladinske organizacije v Sloveniji ponujajo informacije o pomenu politične udeležbe mladih z namenom njenega spodbujanja. MOVIT (Zavod za razvoj mobilnosti mladih) na primer izvaja različne projekte na temo politične udeležbe pri mladih, npr. Volim za svojo EU iz leta 2013. Poleg tega imajo tudi brezplačno storitev informiranja Eurodesk, ki ponuja informacije o evropskih priložnostih na področju mobilnosti, aktivne udeležbe mladih v družbi in aktivnosti za spodbujanje inovativnosti mladih. Eurodesk ponuja tudi informacije prek različnih kanalov na različnih ravneh ter oblikuje osebno komunikacijo, spletna orodja in regionalne infotočke za publikacije in tiskane materiale.

 

Mladinski svet Slovenije prek svoje spletne strani tudi obvešča mlade o različnih projektih, novicah in konferencah, pomembnih za aktivno državljanstvo.

 

V obdobju 2009‒2010 je Urad RS za mladino razvil in oblikoval osrednji informacijski center za komuniciranje z mladimi – Mlad.si. Namen tega spletnega portala je uveljavljanje celovitega in trajnostnega sistema za obveščanje javnosti o mladinskem sektorju. Ciljne skupine tega portala so mladi, mladinske organizacije, državni in lokalni predstavniki skupnosti ter širša javnost.

 

Mladinska mreža MaMa tudi ponuja informacije o različnih mladinskih projektih, konferencah, priložnostih in novicah o mladih na svoji spletni strani.

 

Kampanje informiranja, osredotočene na mlade, o demokratičnih pravicah in vrednotah

 

Leta 2014 so slovenski varuh človekovih pravic, Zveza prijateljev mladine Slovenije, ZIPOM (Center za obveščanje in informiranje o pravicah mladih) in Študentska organizacija Slovenije organizirali Konferenco o participaciji otrok in mladostnikov v sodelovanju z Državnim zborom. Namen konference je bil spodbujanje razprave o trenutnih razmerah in nadaljnji razvoj udeležbe mladih.

 

Projekt EU SI TI je bil izveden leta 2014. Urad Vlade RS za komuniciranje, informacijski urad Evropskega parlamenta v Sloveniji in predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji so poskusili približati institucije EU mladim in mlade spodbuditi, da sodelujejo v demokratičnih postopkih. Glavni namen projekta je bil izboljšanje znanja državljanov EU o državljanskih pravicah, spodbujanje aktivnega državljanstva pri mladih in spodbujanje njihove udeležbe na volitvah. Glavni rezultat projekta je Popotniški vodnik Odločanje v EU.

 

Mentorstvo usposobljenih mladinskih delavcev je mladim Romom pomagalo pridobiti potrebna znanja za aktivno udeležbo. V Sloveniji napetosti med Romskimi in neromskimi skupnostmi temeljijo večinoma na predsodkih. Dve nevladni organizaciji, Društvo zagovornikov mehkega pristanka iz Krškega (Slovenija) in Primi Piani iz Trsta (Italija), sta s podporo Urada za mladino in programa Mladi v akciji vključili šest romskih in šest neromskih mladostnikov pri oblikovanju in snemanju 15 kratkih dokumentarcev o življenju mladih iz romske manjšine. Prek aktivne udeležbe, učenja od vrstnikov in s pomočjo usposobljenih mentorjev so pridobili osnovne spretnosti video produkcije. Filmi so bili objavljeni na javnih televizijskih kanalih v Sloveniji in v drugih evropskih državah.

 

 

Spodbujanje medkulturnega dialoga med mladimi

 

Dejanske razmere v družbi in porast sovražnega govora sta dva glavna razloga za projekte, ki spodbujajo strpnost in medkulturni dialog med mladimi. Spodbujanje medkulturnega dialoga je na splošno v pristojnosti mladinskih organizacij.

 

Projekt Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga se izvaja od leta 2009. Glavni cilj projekta je ustvarjanje konkretnih priložnosti za učenje in soobstoj med različnimi kulturami v večkulturnem svetu z namenom razvijanja občutka skupnosti in pripadnosti. Glavna dejavnost projekta temelji na neposredni udeležbi mladih. Dejavnosti vzpostavljajo okoliščine za kakovostno neformalno učenje mladinskih delavcev na področju medkulturnega dialoga. Projekt ima štiri vsebinske stebre, pri čemer je treba izpostaviti tretji steber – promoviranje, informiranje in razširjanje rezultatov projekta. Poudarek je na zagotavljanju prepoznavnosti dejavnosti projekta in prepoznavnosti mladih in ustanov, vključenih v ta projekt na različnih ravneh. Znotraj projekta so bile izdane štiri publikacije, dve z naslovom Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga, tretja naslovljena Ure medkulturnega dialoga, četrta pa Zgodbe iz barvastega lonca.

 

Leta 2015 je kampanja Brez sovražnega govora prerasla v gibanje Ne sovraži. V Sloveniji je nacionalni odbor gibanja v pristojnosti Mladinskega sveta Slovenije.

Portal Spletno oko slovenskim uporabnikom spleta omogoča anonimno poročanje sovražnega govora in širjenja materialov, ki prikazujejo spolno zlorabo otrok. Spletna stran je bila postavljena leta 2006 s finančno podporo programa Varnejši internet in je vzpostavila sodelovanje s policijo. Spletno oko deluje v okviru Centra za varnejši internet in ga koordinira Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani v sodelovanju z naslednjimi partnerji: ARNES, Zveza prijateljev mladine Slovenije in Zavod MISSS mladinsko informativno svetovalno središče Slovenije. Spletna stran se financira prek Generalnega direktorata za komunikacijska omrežja, vsebino in tehnologijo (Evropska komisija) in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

 

Mirovni inštitut – Inštitut za sodobne družbene in politične študije, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, varuh človekovih pravic in multimedijski center RTV SLO so izpeljali projekt Z (od)govorom na sovražni govor. Cilj projekta je bil zmanjšati razširjenost sovražnega govora v Sloveniji, opolnomočiti ranljive skupine in promovirati aktivno državljanstvo. V okviru projekta je bil vzpostavljen Svet za odziv na sovražni govor. V prvem letu delovanja je prejel okoli 50 pobud (večina povezanih s sovražnim govorom proti beguncem, migrantom, islamski religiji in skupnosti LGBT).

Ob 20. obletnici Evropske prostovoljske službe je Mladinska mreža MaMa širila informacije o vplivu mobilnosti na mlade. Ena od dejavnosti (Say Hello to Tolerance) je bila izvedena oktobra 2016, sodelovalo pa je šestnajst mladih iz osmih različnih evropskih držav. Glavni cilj projekta je bil, da prostovoljci pridobijo pravi vpogled v razmere v družbi prek dela na terenu, s čimer bi pustili svoj pečat na promocijski kampanji, s katero bi širili glas strpnosti./p>

 

Leta 2016 je Humanitas - Center za globalno učenje in sodelovanje začel s projektom "Skozi oči begunca". Interaktivna gledališka predstava, v kateri so se gledalci/udeleženci postavili v vlogo beguncev, je nastala v soustvarjanju z osebami z begunsko izkušnjo. Po predstavi se udeleženci srečajo z osebami z begunsko izkušnjo, ki so jih sami "igrali" med predstavo. Cilj projekta je spodbujanje kritičnega razmišljanja, strpnosti in medkulturnega dialoga. Igra je bila uprizorjena več kot 60-krat, predvsem za osnovnošolsko in srednješolsko mladino.

 

Spodbujanje transparentne javne komunikacije, prilagojene mladim

 

Ni nobenih političnih okvirov ali smernic o transparentni javni komunikaciji, usmerjeni k mladim, vendar je bilo na to temo nekaj pobud.

 

Slovenske mladinske organizacije so vključene v javno odločanje prek strukturiranega dialoga. To je instrument, prek katerega se mladi, mladinske organizacije, mladinski sveti in raziskovalci na področju mladih aktivno vključijo v politični dialog z organi, odgovornimi za mladinsko politiko. Dialog je mogoče izvajati na lokalni, regionalni, nacionalni ali evropski ravni.