Delež mladih, vključenih v izobraževalni sistem, v Sloveniji v primerjavi s povprečjem EU narašča veliko hitreje, delež osipnikov v srednji šoli pa je med najnižjimi v državah EU. Poleg tega je bil delež visokošolskih študentov, starih med 20 in 24 let, daleč najvišji v EU. Čeprav se je delež prebivalcev med 19. in 24. letom, ki študirajo, v zadnjih petih letih v Sloveniji zmanjšal za dve odstotni točki, študira skoraj polovica (47,4 %) mladih. Visok vpis v terciarno izobraževanje in podaljšano obdobje šolanja mladih (15-24 let) je povezan z dejstvom, da je večina študijskih programov javno financiranih, zato študentom ni treba plačevati šolnin. Medtem ko sta mladim všeč vključenost in prijaznost izobraževalnega sistema, izražajo precejšnje nezadovoljstvo zaradi slabe povezave med izobraževalnim sistemom in potrebami trga dela.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je glavni vladni organ za izobraževanje in usposabljanje. Ministrstvo je neposredno odgovorno za pripravo, vrednotenje, analize in izvajanje predpisov za vse ravni izobraževanja. Ministrstvo sestavljajo številne službe, direktorati in sektorji, ki pokrivajo posamezna področja. Svet Vlade RS za študentska vprašanja je strokovno in posvetovalno telo Vlade Republike Slovenije, ki zanjo opravlja strokovne naloge in nudi pomoč pri odločanju o študentskih vprašanjih.

V Sloveniji doslej ni bila sprejeta posebna nacionalna strategija ali program za preprečevanje predčasnega opuščanja izobraževanja, saj le-to ni zaznano kot problem. Spodbujevalni dejavnik, da mladi ostanejo v izobraževanju, je socialna varnost, saj pridobijo nekatere ugodnosti, npr. subvencionirano prehrano, subvencionirane vozovnice za prevoz itd.

Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju je pravna podlaga za priznavanje neformalno pridobljenega znanja v srednjem poklicnem izobraževanju. Za potrjevanje neformalno pridobljenega znanja za pridobitev kvalifikacije je pristojno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Nacionalnega sistema za potrjevanje ni, zato je tudi preverjanje znanj in spretnosti stvar posamezne institucije ali področja.

Eden od ciljev Resolucije o Nacionalnem programu za mladino 2013-2022 je povečati mednarodno (študijsko) mobilnost mladih v Sloveniji. Mobilnost dijakov v Sloveniji je omogočena predvsem v okviru programa EU Erasmus+.