Mladi v Sloveniji

V skladu z Zakonom o javnem interesu v mladinskem sektorju so 'mladi' opredeljeni kot osebe, stare od 15 do dopolnjenih 29 let. Delež mladih (starih od 15 do 29 let) v Sloveniji se zmanjšuje. Leta 2017 je bilo v Sloveniji 320.000 mladih, starih od 15 do 29 let, leta 2021 pa je bilo v Sloveniji 308.300 mladih. V začetku leta 2016 so predstavljali 16 % prebivalstva, pred desetimi leti pa več kot 20 %. Stopnja tveganja revščine med mladimi je leta 2016 znašala 14,6 % in je bila višja od stopnje tveganja revščine med splošno populacijo. Tudi stopnja brezposelnosti med mladimi je bila višja od povprečja: v začetku leta 2017 je znašala 13,2 %, medtem ko je bila skupna stopnja brezposelnosti 7,8 %. Kljub temu so najmlajši med vsemi starostnimi skupinami najbolj zadovoljni s svojim življenjem, saj so - na lestvici od 0 do 10 - svoje življenje leta 2016 ocenili s povprečno oceno 7,8, kar je bilo 0,7 točke več od povprečja.

 

Položaj mladih v Sloveniji opredeljuje predvsem kombinacija precejšnje podpore družine in dolgotrajne vključenosti v (relativno socialno usmerjen in prijazen) izobraževalni sistem na eni strani ter izjemno negotovih razmer na trgu dela na drugi strani. Statistični podatki kažejo, da se zaposlitveni položaj mladih izboljšuje (brezposelnost mladih se od takrat postopoma zmanjšuje), vendar mladi ostajajo ena najbolj ranljivih skupin na trgu dela. V primerjavi z letom 2011 se je leta 2016 stopnja zaposlenosti mladih v Sloveniji skupno zmanjšala za 2,5 odstotne točke. Leta 2016 je stopnja zaposlenosti mladih v Sloveniji znašala 45,3 %, v EU pa 48,3 %. 25,1 % mladih zaposlenih (15-24 let) je bilo v delovnem razmerju za nedoločen čas, 25,5 % jih je bilo v delovnem razmerju za določen čas, 49,4 % pa jih je imelo druge vrste začasnih zaposlitev.

 

Leta 2015 je delež mladih, ki so živeli v starševskem gospodinjstvu, v Sloveniji znašal 80,4 % in je bil višji kot v EU (65,9 %). Mladi se iz starševskega gospodinjstva odselijo v povprečju pri 28,2 letih, kar je dobri dve leti pozneje kot mladi vrstniki v celotni EU.

 

Mladi v Sloveniji menijo, da imajo zelo majhen politični vpliv, in se v primerjavi s povprečjem EU veliko manj zanimajo za politiko oziroma so vanjo veliko manj vključeni.

 

V primerjavi z drugimi državami EU je v Sloveniji opazen trend naraščanja debelosti.

 

Mladi (16-24 let) radi obiskujejo kino. V letu 2015 je 75 % mladih obiskalo vsaj en filmski dogodek v kinu, 49 % jih je obiskalo vsaj en koncert, 28 % gledališče, 48 % mladih pa si je ogledalo športni dogodek ali tekmo. 69 % mladih je vsak dan aktivno sodelovalo na spletnih družbenih omrežjih (leta 2015). Med oblikami participacije mladi v Sloveniji najpogosteje sodelujejo v prostovoljnih dejavnostih (35,7 %), ki predstavljajo osrednji mehanizem socialnega vključevanja mladih. Slovenski mladi so najpogosteje člani organizacij s področja športa, rekreacije in kulture, medtem ko je njihovo članstvo v političnih strankah precej manjše.

 

Mladinska politika v Sloveniji

 

Mladinska politika v Sloveniji je v Zakonu o javnem interesu v mladinskem sektorju opredeljena kot "usklajen nabor ukrepov različnih sektorskih javnih politik z namenom spodbujanja in lajšanja integracije mladih v ekonomsko, kulturno in politično življenje skupnosti in ustreznih podpornih mehanizmov za razvoj mladinskega dela ter delovanja mladinskih organizacij, ki poteka v sodelovanju z avtonomnimi in demokratičnimi reprezentativnimi predstavniki mladinskih organizacij ter strokovnimi in drugimi organizacijami".

 

Ukrepe za izvajanje mladinske politike sprejemajo država ali lokalne skupnosti. Načeloma je mladinska politika del drugih sektorskih politik (npr. izobraževanja, zdravstva, zaposlovanja) in je zato v pristojnosti različnih ministrstev, npr. Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstva za zdravje, Ministrstva za kulturo ...). Zato izvajanje mladinske politike ni povezano z eno samo institucijo. Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju določa Urad Republike Slovenije za mladino kot javni organ, pristojen za področje mladine. Urad za mladino se osredotoča predvsem na spodbujanje mladinskega dela, usklajevanje ukrepov znotraj mladinske politike in zagotavljanje ustreznega socialnega dialoga z mladimi. Urad za mladino že od svojih začetkov sofinancira programe mladinskega dela.

 

Področje mladine ureja več zakonodajnih aktov. Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju lahko štejemo za najbolj celovit in zavezujoč uradni dokument, ki obravnava potrebe in/ali pravice mladih ter določa, kako je treba obravnavati mladinska vprašanja. Zakon je začel veljati leta 2010.

 

Resolucija o nacionalnem programu za mladino 2013-2022 je bila sprejeta leta 2013 za obdobje 2013-2022. Služi kot krovni strateški javni dokument ali akcijski načrt, ki združuje glavne usmeritve, ki jih je treba upoštevati pri oblikovanju politike na področju mladine na nacionalni ravni. Ukrepi nacionalnega programa za mlade zajemajo naslednja področja: izobraževanje, zaposlovanje in podjetništvo, bivanjske razmere, zdravje in dobro počutje, socialni položaj mladih, razvoj mladinskega sektorja, kultura, ustvarjalnost, dediščina in mediji.

 

 

 

 

 

 

 

 

Delež mladih v celotnem prebivalstvu

 

 

Razmerje med moškimi in ženskami v populaciji mladih

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Statistične reference:

 

Delež (%) mladih v celotnem prebivalstvu (2017): Eurostat, yth_demo_020 [podatki pridobljeni 4. 9. 2018].

 

Absolutno število mladih na dan 1. januarja v starostni skupini 15-29 let (2017): Eurostat, yth_demo_010 [podatki pridobljeni 4. 9. 2018].

 

Razmerje (%) med moškimi in ženskami v populaciji mladih (2017): Eurostat, yth_demo_020 [podatki pridobljeni 4. 9. 2018].

 

Mladi priseljenci iz držav, ki niso članice EU (2016): Eurostat, yth_demo_070 [podatki pridobljeni 4. 9. 2018].