Programi EU

 

Slovenija ni razvila nobenih programov čezmejne mobilnosti. Program EU Erasmus+ je najpomembnejši, ker predstavlja začetek zakonske možnosti podpore takih projektov in njihovih ciljev, v skladu s tem pa vedno večje število akterjev na mladinskem področju pripravlja mednarodne mladinske aktivnosti (izmenjave mladih, projekt Evropske prostovoljske službe) kot sestavni del svojih rednih letnih programov. Podobno tudi vedno večje število akterjev na mladinskem področju mednarodni vidik projektov uporablja kot pomembno (in drugače v domačem in lokalnem okolju nedosegljivo) izobraževalno razsežnost in metodo izpolnjevanja svoje izobraževalne misije med ciljnimi skupinami mladih.

 

Slovenija je vključena tudi v projekt Evropska solidarnostna enota, ki je pobuda Evropske unije, ki spodbuja solidarnost in ustvarja možnosti za prostovoljno delo mladih v njihovih državah in v tujini. Do avgusta 2019 je bilo v okviru programa ESE zagotovljenih že več kot 200 prostovoljskih delovnih mest.

Razen rednih postopkov poročanja Zavoda MOVIT (državne agencije programa Erasmus+, Mladina v akciji) in posebnih publikacij ni sistemskega poročanja o udeležbi mladih v programih EU, povezanih s prostovoljstvom mladih. Vendar pa splošne trende, povezane z udeležbo mladih v evropskih prostovoljskih programih spremlja Urad Republike Slovenije za mladino prek svojih rednih ocen programa Erasmus+, Mladi v akciji.

Drugi programi

Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije je objavilo razpis  za mednarodne razvojne in humanitarne projekte, ki jih bodo slovenske nevladne organizacije izvajale v obdobju 2020-2022. Razpis je razdeljen na tri sklope: 1. razvojni projekti na Zahodnem Balkanu na področju enakopravnosti žensk; 2. projekti na področju izobraževanja otrok o njihovih pravicah z uporabo gradiva Naše pravice na Zahodnem Balkanu ali v Severni Afriki; 3. izvajanje humanitarnih projektov v Podsaharski Afriki in na Bližnjem vzhodu.

 

Pravni okvir, ki velja za tuje prostovoljce

Zakon o tujcih, ki ga je 15. 6. 2011 sprejel Državni zbor Republike Slovenije, je pomemben za tujce, ki jih zanima izvajanje prostovoljskega dela v Sloveniji. V primeru tujega prostovoljca, ki prebiva v Sloveniji več kot 90 dni in za katerega velja vizum, je potrebno dovoljenje za začasno prebivanje, ki se lahko izda za različne namene, vključno s sodelovanjem prostovoljca v programih nadnacionalne izmenjave prostovoljcev (30. člen).

 

Pri tem pa mora tuji prostovoljec, ki želi prebivati v Republiki Sloveniji, imeti veljavno potno listino, katere rok veljavnosti mora presegati predvideno obdobje bivanja v Republiki Sloveniji za najmanj tri mesece, obenem pa mora imeti tudi ustrezno potrdilo o zdravstvenem zavarovanju in zadostna sredstva za preživetje med svojim bivanjem ali pa mora biti njegovo preživetje drugače zagotovljeno (27. člen).

 

Člen o zaposlitvi in delu v Zakonu o tujcih ne omenja prostovoljcev, vendar je njegova uporaba ključnega pomena za tuje prostovoljce v Sloveniji. Ta zakon ne velja za tujce, ki izvajajo neprofitne aktivnosti v organiziranih mladinskih taborih in druge periodične oblike nadnacionalnega sodelovanja mladih, ki jih organizirajo pooblaščene organizacije, šole, ustanove, ministrstva ali občine, za tujce, ki opravljajo administrativna delaza pravno priznane verske skupnosti, in za tujce, ki organizirajo ali vodijo dobrodelne in humanitarne aktivnosti v registriranih organizacijah in verskih skupnostih.