Politični in pravni okvir

 

 

Slovenija nima posebne nacionalne strategije na področju mladinskega dela. Pravno podlago mu zagotavlja Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju.

 

 

Glavni cilji in načela

 

Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju določa, da se javni interes na področju mladinskega sektorja uresničuje z zagotavljanjem normativnih in drugih pogojev za razvoj področij mladinskega dela in vključevanja mladinskega vidika v strategije, politike ter ukrepe, ki vplivajo na mlade (glej 5. člen). V skladu z Zakonom o javnem interesu v mladinskem sektorju Nacionalni program za mladino kot temeljni programski dokument določa prednostne naloge in ukrepe, ki so v javnem interesu v mladinskem sektorju. Cilji in prednostne naloge Resolucije o Nacionalnem programu za mladino 2013–2022 so razvrščeni v šest področij. Ločenega področja o mladinskem delu ni, vendar je mladinsko delo omenjeno v 5. področju: „mladi in družba ter pomen mladinskega sektorja“. Več ciljev Nacionalnega programa za mladino 2013‒2022 vključuje omembo mladinskega dela:

 

• 2.2 CILJ: Spodbujanje ustanavljanja in razvoja organizacij v mladinskem sektorju, razvoja ključnih področij mladinskega sektorja ter zagotavljanje delovanja neorganizirane mladine.

Merilo: Povečanje števila organizacij v mladinskem sektorju, ki se prijavijo na javni razpis za sofinanciranje mladinskega dela /…/.

Pričakovani razvojni učinek: izboljšanje delovanja mladinskega sektorja in povečano sodelovanje mladih pri upravljanju družbenih zadev.

Prioritetno podpodročje 8: Ustvarjanje kapacitet za kakovostno mladinsko delo in vzpostavitev nacionalnega sistema usposabljanja in izobraževanja za mladinske delavce in mladinske voditelje.

• Nosilec: Urad RS za mladino.
• Sodelujoči: mladinski sektor, Ministrstvo za izobraževanja, znanost in šport, Zavod RS za šolstvi, lokalne skupnosti.
• Finančni načrt: sredstva bodo zagotovljena v okviru razpoložljivih sredstev proračuna Republike Slovenije in proračuna lokalnih skupnosti.
• Obdobje in rok: do leta 2022.
• Kazalniki:
  • število oseb, ki pridobijo kvalifikacijo za mladinskega delavca po izobraževalnih programih ali delih programov visokošolskih institucij, po spolu;
  • vzpostavljen nacionalni sistem usposabljanja za mladinske delavce in mladinske voditelje.

 

Nacionalni program za mladino deli krepitev zmogljivosti za kakovostno mladinsko delo na štiri področja:

 

1. Zagotovitev formalizacije poklicnega profila mladinskega delavca. (Mladinsko delo pomaga mladim, da razvijejo svoje sposobnosti in talente, še posebej na področju izvenšolskih dejavnosti. Potrebno je urediti področje mladinskega dela in formalizirati profil mladinskega delavca, zlasti razviti modele formalnega in neformalnega izobraževanja za mladinske delavce v Sloveniji ter izbirni predmet »mladinsko delo« v srednji šoli).

 

2. Spodbujanje aktivnega državljanstva.

 

3. Razvoj lokalnih mladinskih politik.

 

4. Promoviranje mladinskega dela. (Zagotoviti je treba razvoj komunikacijske strategije za spodbujanje organizacij na področju mladinskega dela in njihovih dejavnosti ter ugleda mladinskega dela in mladinskih dejavnosti, tako med mladimi kot tudi v javnosti, s poudarkom o delodajalcih.)

 

 

• 2.3 CILJ: Spodbujanje vključevanja v mednarodno mladinsko delo in učnih mobilnosti v mladinskem delu ter njihova krepitev.

Merilo: povečanje števila udeleženih v shemah mobilnosti mladih v mladinskem sektorju.

Pričakovani razvojni učinek: okrepljena mobilnost mladih znotraj mladinskega sektorja.

Prioritetno podpodročje 10: Spodbujanje mobilnosti v mladinskem sektorju.

• Nosilec: Urad RS za mladino.
• Sodelujoči: Zavod za razvoj mobilnosti mladih (MOVIT), Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za zunanje zadeve.
• Finančni načrt: sredstva bodo zagotovljena v okviru razpoložljivih sredstev proračuna Republike Slovenije.
• Obdobje in rok: do leta 2022.
• Kazalniki:
  • število mladih, ki so bili vključeni v programe mobilnosti neformalnega izobraževanja;
  • število nacionalnih shem za spodbujanje mednarodnega sodelovanja v mladinskem sektorju in spodbujanje učne mobilnosti v mladinskem delu s posameznimi državami ali posameznimi ciljnimi skupinami mladih;
  • število nacionalnih mladinskih organizacij (ali večji obseg akterjev), ki so člani evropskih in mednarodnih mladinskih združenj;
  • število in obseg izvedenih gostovanj krovnih organizacij slovenskih mladinskih organizacij v Sloveniji;
  • število občin, ki imajo ukrepe za spodbujanje sodelovanja mladih s pobratenimi (partnerskimi) občinami v drugih državah;
  • število programov spodbujanja lokalnih enot k vključevanju v mednarodno mladinsko delo in izvajanje učnih mobilnosti, ki jih izvajajo nacionalne mladinske organizacije;
  • število mednarodnih aktivnosti usposabljanja na področju mladinskega dela, ki potekajo v Sloveniji;
  • število mladinskih voditeljev in delavcev, ki so v posameznem letu sodelovali na takšnih usposabljanjih (bodisi v Sloveniji ali tujini).

 

 

• 2.4 CILJ: Okrepitev segmenta raziskav in analiz na področju mladine.

Merilo: obstoj organizacije, ki med temeljne dejavnosti šteje raziskovanje mladine. Pričakovani razvojni učinek: zagotovitev dolgoročnega in stabilnega raziskovanja mladine

Prioritetno podpodročje 11: Vzpostaviitev nacionalne organizacije za raziskovanje mladine.

• Nosilec: Urad RS za mladino.
• Finančni načrt: sredstva bodo zagotovljena v okviru razpoložljivih sredstev proračuna Republike Slovenije.
• Obdobje in rok: do leta 2022.
• Kazalniki:
  • vzpostavitev enote za raziskovanje mladine (v okviru obstoječih raziskovalnih organizacij);
  • število analiz in raziskav, ki analizirajo in vsebinsko vrednotijo učinek mednarodnega mladinskega dela in učnih mobilnosti v mladinskem delu.

 

Poudarek 6. področja je tako spodbujanje ustanavljanja in razvoja organizacij v mladinskem sektorju, spodbujanje in krepitev vključenosti v mednarodno mladinsko delo in učno mobilnost v mladinskem delu ter krepitev segmenta raziskav in analiz na področju mladih (tudi raziskav na področju mladinskega dela).

 

Omemba mladinskega dela je tudi v področju 1: “Izobraževanje” v Resoluciji o nacionalnem programu za mladino 2013-2022:

 

• 2.1 CILJ: Izboljšanje kompetenčne opremljenosti mladih.

Merilo: dvig stopnje zaposlenosti mladih.

Pričakovani razvojni učinek: zagotovitev lažjega vstopanja mladih na trg dela.

Prioritetno podpodročje 1: Vzpostavitev celostnega priznavanja neformalnih oblik znanj in izkušenj ter povezovanje formalnega in neformalnega izobraževanja.

• Nosilec: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
• Sodelujoči: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, mladinski sektor, visokošolske institucije, socialni partnerji.
• Finančni načrt: sredstva bodo zagotovljena v okviru razpoložljivih sredstev proračuna Republike Slovenije.
• Obdobje in rok: do leta 2022.
• Kazalniki:
  • uvrstitev problema nepriznavanja neformalno pridobljenih znanj in spretnosti na dnevni red političnega odločanja;
  • uvedba statusa mladinskega delavca ali mladinskega voditelja na srednjih šolah in fakultetah (po zgledu statusa športnika, kulturnika);
  • upoštevanje aktivnega sodelovanja v organizacijah v mladinskem sektorju kot del opravljenih obveznih izbirnih vsebin v šolah.

 

 

Delovna področja mladinskega dela in splošne oblike mladinskega dela

 

Nova opredelitev mladinskega dela v Sloveniji, določena z Zakonom o javnem interesu v mladinskem sektorju, zagotavlja okvir za vse mladinske organizacije in organizacije, ki delajo z mladimi. Četrti člen zakona opredeljuje ključna področja mladinskega sektorja:

 

• avtonomija mladih – podpora mladim do neodvisnosti;
• neformalno učenje in usposabljanje ter večanje kompetenc mladih;
• dostop mladih do trga delovne sile in razvoj podjetnosti mladih;
• skrb za mlade z manj priložnostmi v družbi;
• prostovoljstvo, solidarnost in medgeneracijsko sodelovanje mladih;
• mobilnost mladih in mednarodno povezovanje;
• zdrav način življenja in preprečevanje različnih oblik odvisnosti mladih;
• dostop mladih do kulturnih dobrin in spodbujanje ustvarjalnosti ter inovativnosti mladih;
• sodelovanje mladih pri upravljanju javnih zadev v družbi.

 

 

Mladinske organizacije in organizacije, ki delajo z mladimi, pokrivajo vsa področja mladinskega dela. Večje organizacije se osredotočajo na izobraževanje, manjše pa na prostočasne in kulturne dejavnosti. Na lokalni ravni mladinski centri izvajajo vrsto neformalnih izobraževalnih dejavnosti, vključno z informacijskimi in svetovalnimi storitvami (glej poročilo o mladinskem delu v Sloveniji). V preteklih letih se je mladinsko delo izvajalo večinoma na področjih participacije in aktivnega državljanstva. Sledijo področja neformalnega izobraževanja, socialne vključenosti in zaposlovanja. V zadnjih letih je mladinsko delo obravnavano tudi kot sredstvo za podporo mladim pri zaposlovanju. Povečalo se je število preventivnih programov in uličnega mladinskega dela.

 

Urad za mladino vsako drugo leto objavi javni razpis za sofinanciranje programov mladinskega dela, ki je glavni vir financiranja številnih organizacij, ki delujejo na področju mladine in mladinskega dela. Urad preko razpisa tako sooblikuje teme, ki jih obravnavajo programi teh organizacij. V razpisih 2016/2017 in 2018/2019 je bilo prednostno področje razpisa odziv na begunsko krizo, v zadnjem razpisu (2020/2021) pa so prednostne teme sovražni govor, radikalizacija, vključevanje, mladi, ki niso vključeni v izobraževanje ali na trg dela, podnebni in okoljski izzivi.

 

 

 

Izvajalci mladinskega dela

 

Glavni izvajalci mladinskega dela v Sloveniji so organizacije in nevladne organizacije, ki delajo z mladimi. Mladinske organizacije in organizacije za mlade so opredeljene v Zakonu o javnem interesu v mladinskem sektorju (3. člen): »mladinska organizacija« je avtonomno demokratično prostovoljno samostojno združenje mladih, ki s svojim delovanjem omogoča mladim pridobivanje načrtnih učnih izkušenj, oblikovanje in izražanje njihovih stališč ter izvajanje dejavnosti v skladu z njihovo interesno, kulturno, nazorsko ali politično usmeritvijo ter je organizirana kot samostojna pravna oseba, in sicer kot društvo ali zveza društev ali kot sestavni del druge pravne osebe, in sicer društva, zveze društev, sindikata ali politične stranke, s tem, da ji je v temeljnem aktu te pravne osebe zagotovljena avtonomija delovanja v mladinskem sektorju. „Organizacija za mlade“ je opredeljena kot pravna oseba, ki izvaja programe za mlade, vendar ni mladinska organizacija, in je organizirana kot zavod, ustanova ali zadruga.

 

Zakon o mladinskih svetih določa, da Mladinski svet Slovenije in mladinski sveti lokalnih skupnosti izvajajo ali sodelujejo pri izvajanju mladinskega dela in drugih dejavnosti na področjih mladinskega sektorja (glej 5. člen). Mladinski centri so glavni poganjalci mladinskega dela na lokalni ravni, saj predstavljajo organizirano funkcionalno središče za mlade, ki ga zagotavlja lokalna skupnost ali druga pravna oseba javnega ali zasebnega prava oziroma fizična oseba, v katerem se izvajajo programi v mladinskem sektorju in mladinsko delo na lokalni ravni. Mladinski centri morajo zagotavljati ustrezne prostorske pogoje in opremo za izvajanje mladinskega dela in ustrezno usposobljenost kadrov za podporo mladinskemu delu ter sodelujejo pri izvajanju mobilnosti mladih, prostovoljnem mladinskem delu, aktivnem državljanstvu, raziskovalnem delu mladih in pri povezovanju na mednarodni ravni (glej 28. člen Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju).

 

 

Ciljne skupine mladinskega dela

 

Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju (glej 3. člen) opredeljuje mlade kot: "mladostniki in mlade odrasle osebe obeh spolov, stari od 15. do dopolnjenga 29. leta". Od sprejetja zakona leta 2010 je to osnova za določitev ciljne skupine mladinskega dela v Sloveniji. Nobena druga skupina posameznikov ni opredeljena kot ciljna skupina v mladinskem delu. Resolucija nacionalnega programa za mladino 2013‒2022 daje poudarek tudi na mladih z manj priložnostmi, in sicer v povezavi s štipendijami, mladinskim delom in socialno vključenostjo. Resolucija (v Področju 5 o socialni vključenosti) pri določitvi svojih prednostnih nalog še posebej poudarja položaj mladih z manj priložnostmi, ki se soočajo s socialno izključenostjo, kjer so izrecno omenjeni posamezniki s posebnimi potrebami in romska mladina. »Seveda obstajajo razlike med ciljnimi skupinami med različnimi organizacijami. Prvič, zdi se, da neformalne mladinske organizacije temeljijo na članstvu, podobno kot skavti, medtem ko so (državno financirani) mladinski centri osredotočeni predvsem na zagotavljanje odprtega dostopa. Nekatere mladinske organizacije delujejo tudi kot podpora ranljivim skupinam, kot so osipniki ali mladi iz romske skupnosti."[1]

 

 

 

 

 

 

Financiranje

 

 

Urad Republike Slovenije za mladino že od svojih začetkov sofinancira mladinsko delo in programe mladinskega dela. Urad za mladino od leta 2015 vsako drugo leto objavi odprti razpis za sofinanciranje programov mladinskega dela (do takrat je bil razpis objavljen letno). Zaradi finančne krize in zmanjšanja državnega proračuna se je v letu 2012 zmanjšalo sofinanciranje mladinskega dela s strani Urada za 10% (iz 1.466.000,00 EUR na 1.280.000,00 EUR) (glej poročilo). V letu 2012 so bile delno znižane tudi davčne ugodnosti za mladinsko delo. Višina sredstev, ki so bila na voljo za programe mladinskega dela v obdobju 2012–2016, so znašala 1,28 milijona EUR na leto. Po letih krize in celo upada sredstev je država uspela zagotoviti povečanje proračuna Urada za mladino v letih 2018 in 2019 za 500.000,00 EUR, kar je povečalo tudi sofinanciranje programov mladinskega dela v letih 2018 in 2019 za 20%. V letih 2020/2021 je država za programe mladinskega dela ponovno zagotovila 2,9 milijona EUR (1,45 milijona EUR letno).

 

Izvedbeni načrt Resolucije o Nacionalnem program za mladino 2013-2022 za leti 2020 in 2021 je sestavljen iz ukrepov, katerih financiranje in izvajanje je zajeto v državnem proračunu za leti 2020 in 2021:

• 2.2 CILJ: Spodbujanje ustanavljanja in razvoja organizacij v mladinskem sektorju, razvoja ključnih področij mladinskega sektorja ter zagotavljanje delovanja neorganizirane mladine:

1. Ukrep/instrument 1: Javni poziv za sofinanciranje mladinskega dela v 2020 in 2021.
   • Nosilec: Urad RS za mladino.
   • Kratek opis pogojev in meril: sofinancirani bodo programi mladinskega dela, umeščeni v najmanj eno področje (lahko tudi več) mladinskega sektorja iz 4. člena Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju.
   • Kazalnik(i): delež mladih, ki se udeležijo državnozborskih volitev/lokalnih volitev, po spolu.
   • Višina zagotovljenih finančnih sredstev: 2020 – 179.687 EUR, 2021 – 179.687 EUR.

 

2. Ukrep/instrument 2: Javni razpis “Krepitev kompetenc mladih skozi aktivno državljanstvo za večjo zaposljivost”.
   • Nosilec: Urad RS za mladino.
   • Kratek opis: Ukrep financira usposabljanja za mlade, ki jih bodo izvajale organizacije v mladinskem sektorju v okviru mladinskega dela, povezane v konzorcij partnerjev, z namenov vključevanja mladih v procese neformalnega izobraževanja in aktivnega državljansktva ter s poudarkom na izboljšanju njihove zaposljivosti.
   • Kazalnik(i): višina sredstev iz evropskih virov, namenjenih za razvoj področij mladinskega sektorja.
   • Višina zagotovljenih sredstev: 2020 – 1.133.135,83 EUR, 2021 – 875.603,40 EUR.

 

 

• 2.3 CILJ: Spodbujanje vključevanja v mednarodno mladinsko delo in učnih mobilnosti v mladinskem delu ter njihova krepitev.

1. Ukrep/instrument: Sofinanciranje delovanja nacionalne agencije za program Erasmus+: Mladi v akciji.
   • Nosilec: Urad RS za mladino.
   • Kratek opis: Zavod za razvoj mobilnosti mladih (MOVIT) spodbuja k mednarodni mobilnosti mladih predvsem z različnimi ključnimi akcijami programa Erasmus+: Mladi v akciji ter nudi možnost udeležbe v mednarodnih projektih in usposabljanjih mladinskih voditeljicam in voditeljem ter mladinskim delavkam in delavcem.
   • Kazalnik(i): število mladih, ki so bili vključeni v programme mobilnosti neformalnega izobraževanja; število mednarodnih aktivnosti usposabljanja na področju mladinskega dela, ki potekajo v Sloveniji; število mladinskih voditeljev in voditeljic, ki so v posameznem letu sodelovali v takih usposabljanjih (bodisi v Sloveniji ali tujini).
   • Višina zagotovljenih finančnih sredstev: 2020 – 456.500 EUR, 2019 – 456.500 EUR.

 

 

Dva ukrepa pomagata spodbujati in podpirati mladinsko delo in učno mobilnost prek programa Erasmus+: Mladi v akciji. Oba ukrepa izvaja MOVIT, Nacionalna agencija za program Erasmus+: Mladi v akciji. Časovni okvir ukrepov je leto 2020. Prvi ukrep je namenjen podpori ključnemu ukrepu 1 (Učna mobilnost med posamezniki), katerega cilj je zagotoviti posameznikom možnosti za izboljšanje njihovih veščin, povečanje njihove zaposljivosti in pridobivanje občutka kulturne zavesti.

 

1. Erasmus+: ključni ukrep 1 (Projekti mobilnosti za mlade in mladinske delavce):

Okvirna višina zagotovljenih finančnih sredstev, skupno: 2020: 1.809.157 EUR.

 

Drugi ukrep je namenjen podporu ključnega ukrepa 2 (Sodelovanje na področju inovacij in izmenjava dobrih praks). Ta ukrep skuša organizacijam omogočiti skupno delovanje z namenom izboljšanja pogojev za učeče in izmenjavo inovativnih praks.

 

2. Erasmus+: ključni ukrep 2 (Projekti strateških partnerstev na področju mladine)

Okvirna višina zagotovljenih finančnih sredstev, skupno: 2020: 694.276 EUR.

 

 

Pogoj, da se lahko mladinska organizacija poteguje za financiranje je, da ima status organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju. Za pridobitev statusa morajo organizacije izpolnjevati naslednje pogoje (glej 11. člen Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju):

 

-        da redno izvajajo mladinske programe oziroma programe za mlade na področjih iz 4. člena tega zakona;

-        da izkazujejo pomembnejše dosežke pri razvoju in povezovanju mladinskega dela in

-        da razpolagajo z ustreznimi materialnimi in človeškimi zmogljivostmi za delovanje.

 

Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota podpirata dve ciljni skupini mladih: mlade z manj priložnostmi in mlade s posebnimi potrebami.

 

Ukrepi Nacionalnega programa za mladino pokrivajo naslednja področja: izobraževanje, zaposlovanje in podjetništvo, stanovanjske in bivanjske razmere, zdravje in dobro počutje, socialni položaj mladih, razvoj mladinskega sektorja, kultura in ustvarjalnost, dediščina, mediji. Vsako ministrstvo je odgovorno za dodelitev proračuna za ukrepe v zvezi z nacionalno mladinsko politiko. Tako lahko organizacije v mladinskem sektorju prejemajo sredstva na podlagi sektorske politike vsakega ministrstva. Ministrstva podpirajo različne ukrepe glede na njihovo področje dela (npr. zdravstvena politika, politika zaposlovanja). Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na primer izvaja in sofinancira različne programe za podporo (socialnemu) mladinskemu delu.

 

Podatki o deležu javnega financiranja (BDP) v Sloveniji, ki je namenjen mladinskemu delu na nacionalni ali lokalni ravni, niso na voljo, prav tako ni na voljo sistematičnih podatkov o lokalnih proračunskih sredstvih za mladinsko delo. Na lokalni ravni sicer obstajajo neposredna financiranja z razpisi za lokalne mladinske organizacije, a le-ta ne obstajajo v vseh občinah. Prav tako ni na voljo sistematičnih podatkov o lokalnih proračunskih sredstvih za mladinsko delo.

 

Obstajajo tudi druge možnosti financiranja, na primer preko Evropskega socialnega sklada. V obdobju med letoma 2009 in 2018 je bilo objavljenih pet javnih pozivov za evropska sredstva za mladinski sektor.

1. Evropski socialni sklad (1.5 milijona EUR v 2018): namen razpisa je bil podpirati zaposlovanje mladih mladinskih delavcev v mladinskem sektorju.

 

2. Evropski socialni sklad (5 milijona EUR v obdobju 2016-2018): namen razpisa je bil podpreti inovativne načine mladinskega dela ter v njem zaposljivosti in zaposlovanja mladih.

 

3. Evropski socialni sklad (0.8 milijona EUR v 2014): namen razpisa je bil sofinanciranje projektov nevladnih organizacij v mladinskem sektorju za razvoj socialnih in državljanskih kompetenc mladih.

 

4. Evropski socialni sklad (4 milijona EUR v obdobju 2010-2012): sredstva sobila dodeljena za vzpostavitev osmih vsebinskih mrež, ki bi združevale mladinske organizacije in zunanje partnerje.

 

5. Evropski sklad za regionalni razvoj (13 milijonov EUR v obdobju med 2009-2011): do konca leta 2011 je bilo s podporo ESRR ustanovljenih deset novih mladinskih centrov.

 

 

 

Sodelovanje

 

 

V Sloveniji ni ustaljenega načina sodelovanja med vsemi deležniki v mladinskem delu.

 

Za spodbujanje povezovanja deležnikov v mladinskem sektorju, predvsem nacionalnih mladinskih organizacij, je Mladinski svet Slovenije deloma financiran s strani Urada za mladino, ki z Mladinskim svetom Slovenije organizira Nacionalni posvet mladinskega sektorja. Posvet je zasnovan na način, da enkrat letno združi glavne akterje v mladinskem sektorju, na njem pa se obravnavajo teme, ki so prepoznane kot ključne v mladinskem sektorju. Posvet je namenjen mladinskim delavcem in mladinskim voditeljem, predstavnikom mladinskih organizacij in organizacij za mlade ter vsem drugim, ki tako ali drugače soustvarjajo in sooblikujejo področja mladinske politike in mladinskih programov. Leta 2019 so bile organizacije povabljene, da predstavijo projekte, orodja, standarde in aktivnosti na temo kakovosti v mladinskem delu ter primere dobrih praks, ki bi jih lahko delile z drugimi organizacijami v mladinskem sektorju (glej Nacionalni posvet mladinskega sektorja 2019). Posvet leta 2020 pa je bil posvečen tematiki Prostor in participacija za vse (glej Nacionalni posvet mladinskega sektorja 2020). Prihajajoči posvet v decembru 2021 pa bo namenjen pogledu mladinskega sektorja na trenutno stanje in pripravi strateških usmeritev (glej Nacionalni posvet mladinskega sektorja 2021).

 

Nekateri mladinski centri sodelujejo s srednjimi šolami v okviru obveznih izbirnih vsebin, običajno v obliki predavanj na teme državljanske vzgoje, sovražnega govora, promoviranja mladinskega centra in mladinskega dela itd.

 

V letu 2016 je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo dodeljevalo sredstva preko Javnega razpisa za izbor operacij za zagon socialnih podjetij in mladinskih zadrug v letih 2016-2018. Namen razpisa je bil spodbuditi ustanavljanje novih socialnih podjetij, spodbuditi zagon podjetniških naložb v obstoječih socialnih podjetjih in spodbuditi ustanavljanje novih mladinskih zadrug s statusom socialnih podjetij. Okvirni najvišji znesek financiranja je bil skoraj 2 milijona EUR (1.907.824,86 EUR), od tega 1.362.765,41 EUR za fazo zagona socialnih podjetij in 545.076,55 EUR za fazo zagona mladinskih zadrug.

 

[1] Skrinar, U., 2014. Working with young people: The value of youth work. Country report: Slovenia. Brussels: Directorate-General for Education and Culture. Dostopno prek: https://www.youthpolicy.org/library/wp-content/uploads/library/2014_EU_Youth_Work_Study_Country_Report_Slovenia.pdf