Parlament mladih

 

V Sloveniji ni parlamenta mladih. Obstaja Otroški parlament, organ, ki vključuje predstavništvo otrok (predvsem osnovnošolcev). V Sloveniji deluje tudi Evropski mladinski parlament Slovenija, ki je bil ustanovljen leta 2013 in je član mednarodne mreže European Youth Parliament.

 

 

Mladinski sveti in/ali mladinski svetovalni odbori

 

Mladinski svet Slovenije

 

Sestava

Pravni okviri najvišje ravni, ki vzpostavljajo mladinske svete in druge mladinske organizacije v Sloveniji, sta Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju in Zakon o mladinskih svetih. Oba zakona Mladinski svet Slovenije opredeljujeta kot prostovoljno združenje nacionalnih mladinskih organizacij, ki ima status organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju. Poleg mladinskega sveta na nacionalni ravni so predvideni tudi mladinski sveti na lokalni ravni, vendar so bili vzpostavljeni le v nekaj lokalnih okoljih. Mladinski sveti niso del temeljnih institucij države, kot je omenjeno v ustavi.

 

 

Sestava

Mladinski svet Slovenije ima 11 polnopravnih članic in dve pridruženi članici. Odgovarja svojim članicam, sestavljajo pa ga skupščina, nadzorni svet in svet. Skupščino sestavljata po dva predstavnika vsake od 12 polnopravnih članic in predsednik Mladinskega sveta Slovenije. Skupščina se sestane najmanj dvakrat na leto. Volitve za nadzorni svet in svet se izvajajo vsake dve leti. Posameznik ima lahko do tri zaporedne mandate, na dan volitev pa ne sme biti starejši od 33 let. Nadzorni svet se sestane najmanj enkrat na leto. Kandidate za funkcijo lahko predlagajo članice, postopek izbire pa je v celoti v domeni članic. Kandidature za članstvo v odboru vključujejo pisno podporo kandidature s strani najmanj štirih članic poleg članice, ki kandidata predlaga. Volitve potekajo prek tajnega glasovanja. Javni ukrepi za spodbujanje večje vključenosti ali raznolikosti ne obstajajo.

 

Vloge in odgovornosti

Mladinski svet Slovenije zastopa interese mladih in spodbuja udeležbo mladih pri pripravi politik, ki imajo bistven vpliv na njihovo življenje in delo. V ožjem pomenu si prizadeva izboljšati razmere mladih kot posebne družbene skupine. Spodbuja razvoj prostovoljnega organiziranja mladih in želi krepiti dejavnost mladinskih organizacij, ne glede na njihove različne interese ter ideološko ali politično orientacijo. Mladinski svet Slovenije spodbuja razvoj mladinskih organizacij kot instrument aktivne udeležbe mladih v javnem življenju na vseh ravneh.

Pristojnosti Mladinskega sveta Slovenije so:

• ustvarjanje mladinskih politik,
• zastopanje mladih,
• sodelovanje z vladnimi ustanovami,
• mednarodno sodelovanje,
• priprava različnih usposabljanj in izobraževalnih materialov,
• spodbujanje prostovoljstva,
• sodelovanje z akademskim svetom,
• zagotavljanje informacij,
• koordiniranje mladinskih svetov,
• zakonske dejavnosti in druge dejavnosti za članice,
• izvajanje različnih projektov.

 

Vloga Mladinskega sveta Slovenije pri pripravi politik je naslednja:

• Mladinski svet Slovenije je v skladu z Zakonom o mladinskih svetih in Zakonom o javnem interesu v mladinskem sektorju vključen v civilni dialog, - sodelovanje v okviru Mladinskega sveta Slovenije, - posamezno sodelovanje z ministrstvi.

 

Financiranje

Mladinski svet Slovenije se financira iz javnih sredstev. Njegova sredstva se pridobivajo tudi iz članarine in drugih prispevkov članic, državnega proračuna in proračunov lokalnih skupnosti, premoženjskih pravic in donacij ter drugih virov. Glavni financerji so Urad Republike Slovenije za mladino, Nacionalna agencija programa Erasmus+: Mladi v akciji in Evropska mladinska fundacija. Pri uporabi sredstev Mladinski svet Slovenije odgovarja Uradu Republike Slovenije za mladino.

 

 

Svet Vlade Republike Slovenije za mladino

 

Sestava

Slovenska vlada je leta 2009 ustanovila Svet Vlade RS za mladino. Svet ni ena od temeljnih institucij države, omenjenih v ustavi.

Urad za mladino izvaja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za Svet.

Nekatere občine imajo poseben organ (npr. odbor, komisijo) za mlade, kjer so mladi vključeni in lahko sodelujejo. Ti organi povezujejo lokalne mladinske organizacije in predstavljajo osnovno strukturo za udeležbo mladih v javnih zadevah na lokalni ravni.

 

Sestava

Svet sestavljajo predstavniki mladinskih organizacij in različna ministrstva v enakovredni sestavi. Svet vodi minister za šolstvo, znanost in šport.

Svet ima predsednika in 19 članov, ki so imenovani po načelu dvostranske sestave (ravnovesje med vlado in mladinskim sektorjem). Predstavniki mladinskih organizacij in združenje:

• trije predstavniki nacionalnih mladinskih organizacij,
• en predstavnik Mladinskega sveta Slovenije,
• en predstavnik lokalnih mladinskih svetov,
• en predstavnik Študentske organizacije Slovenije,
• en predstavnik Dijaške organizacije Slovenije,
• en predstavnik mladinskih organizacij v reprezentativnih sindikatih,
• en predstavnik mladinskih centrov,
• en predstavnik drugih nevladnih organizacij, aktivnih na področju mladih.

 

Predstavniki vlade:

• minister za šolstvo, znanost in šport kot predsednik,
• en predstavnik Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
• en predstavnik Ministrstva za kulturo,
• en predstavnik Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,
• en predstavnik Ministrstva za javno upravo,
• en predstavnik Ministrstva za zdravje,
• en predstavnik Ministrstva za okolje in prostor,
• en predstavnik kabineta predsednika vlade,
• en predstavnik Službe vlade za razvoj in evropske kohezijske politike,
• en predstavnik Urada Republike Slovenije za mladino.

 

Svet se sestane vsaj enkrat na četrtletje.

 

Vloge in odgovornosti

Delo Sveta ureja Poslovnik Sveta Vlade RS za mladino. Svet je posvetovalni organ, ki predlaga ukrepe in spremlja upoštevanje interesov mladih v različnih javnih politikah na nacionalni ravni. Svet daje vladi in odgovornim ministrstvom spodbude in predloge za urejanje zadev mladih, še posebej pa spodbuja udeležbo mladih v teh postopkih.

 

Za Svet Vlade Republike Slovenije za mladino se predvideva, da izvaja spodaj navedene naloge (glej 8. člen Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju):

• spremljanje, določanje in ocenjevanje razmer mladih v družbi,
• spremljanje in ocenjevanje obravnave predlogov za mlade, ki se nanašajo na družbene spremembe,
• predlaganje ukrepov v mladinskem sektorju in spremljanje izvajanja interesov mladih v drugih politikah na nacionalni ravni,
• preučevanje predlogov zakonov in drugih uredb ter ukrepov vlade v zvezi s področjem mladih, mladinskimi politikami in življenjem mladih na splošno ter podajanje mnenja o predlogih zakonov,
• obravnava trenutnih vprašanj, povezanih z mladimi, in podajanje mnenja o pristojnosti ustanov glede teh vprašanj,
• podajanje pobud in predlogov za določene težave mladih,
• podajanje predlogov in priporočil v zvezi s financiranjem mladinskih dejavnosti,
• preučevanje trendov programiranja in finančnega načrtovanja za mladinske organizacije in druge organizacije, ki delujejo v mladinskem sektorju,
• podajanje predlogov, spodbud in priporočil vladi in pristojnim ministrstvom za izvajanje zavezanosti h krepitvi mladinskega področja, še posebej sektorskih javnih politik,
• spodbujanje udeležbe mladih v različnih svetovalnih organih in organih odločanja na

državni in lokalni ravni.

 

Dejavnosti Sveta se financirajo iz proračuna Urada Republike Slovenije za mladino.

 

 

Zveze visokošolskih študentov

 

Študentska organizacija Slovenije

 

Sestava

Znotraj Študentske organizacije Slovenije delujejo različne članske organizacije, vključno s študentskimi organizacijami treh slovenskih univerz – Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, Študentska organizacija Univerze v Mariboru in Študentska organizacija Univerze na Primorskem – in 52 (lokalnimi) klubi študentov, ki delujejo znotraj Zveze študentskih klubov Slovenije – ŠKIS. Študentska organizacija Slovenije je bila ustanovljena leta 1994 na podlagi Zakona o skupnosti študentov. Vrhovna zakonodaja, ki ureja Študentsko organizacijo Slovenije, je Študentska ustava, ki služi kot temeljna zakonodaja samoupravne skupnosti študentov v Sloveniji, ki določa demokratične temelje za delovanje Študentske organizacije Slovenije. Glavni organi Študentske organizacije Slovenije so predsedstvo, nadzorna komisija, razsodišče in skupščina. V skladu z Zakonom o skupnosti študentov je Študentska organizacija Slovenije samostojna in avtonomna, deluje pa brez nadzora kakršnega koli drugega javnega organa.

 

Sestava

Skupščino Študentske organizacije Slovenije sestavlja 127 članov, razdeljena pa je v zbor in svet. Predsedstvo in razsodišče imata po devet članov, medtem ko ima nadzorna komisija osem članov. Člani skupščine in nadzorne komisije so izvoljeni za dvoletni mandat, medtem ko traja mandat članov predsedstva eno leto.

 

Predsedstvo Študentske organizacije Slovenije sestavljajo predsednik Študentske organizacije Slovenije, predsedniki izvršnih organov vsake od študentskih organizacij univerz, predsedniki svetov študentskih organizacij lokalnih skupnosti, en predstavnik vsake študentske organizacije univerz in en predstavnik iz sveta študentskih organizacij lokalnih skupnosti.

 

Nadzorno komisijo sestavljata dva izbrana/izvoljena predstavnika iz študentskih organizacij treh univerz in sveta študentskih organizacij lokalnih skupnosti. Enak pogoj velja za razsodišče Študentske organizacije Slovenije.

 

Skupščina se sestane enkrat ali dvakrat na leto, nadzorna komisija se sestane enkrat na mesec, predsedstvo pa ima redne seje enkrat na teden (razen poleti). Razsodišče se sestane le, če je to potrebno.

Trenutno ni nobenih javnih ukrepov ali smernic, ki bi spodbujali večjo vključenost in raznolikost.

 

Vloge in odgovornosti

Študentska organizacija Slovenije je glavna organizacija vseh študentov v Sloveniji in zastopa interese več kot 100.000 študentov na slovenskih univerzah, visokih šolah, poklicnih šolah visokošolskih zavodih v tujini.

Dejavnosti Študentske organizacije Slovenije so navedene spodaj:

• sprejemanje, organiziranje ter izvajanje programov interesnih in izvenšolskih dejavnosti študentov na različnih področjih v skladu z nacionalnimi programi visokega šolstva,
• sprejemanje, organiziranje in izvajanje programov, ki vplivajo na socialno-ekonomski položaj študentov,
• zagotavljanje zastopništva za kakovostno in dostopno visoko šolstvo v Sloveniji,
• zagotavljanje pogojev za delovanje in razvoj izvenšolskih oblik študentskih skupin,
• zagotavljanje udeležbe študentov pri upravljanju lokalnih zadev, ki jih samoupravljajo občine in ki vplivajo na življenje in delo študentov,
• omogočanje vpliva študentov pri upravljanju javnih zadev ter delovanju državnih in drugih organov,
• omogočanje študentom, da imajo vpliv na sprejem pravnih in drugih predpisov, ki urejajo življenje in delo študentov,
• imenovanje študentskih predstavnikov v organe in delovna telesa mednarodnih organizacij in skupnosti, v katerih je Slovenija članica,
• zagotavljanje udeležbe študentskih predstavnikov pri odločanju in upravljanju organov visokega šolstva, ki morajo sodelovati,
• izvajanje gospodarskih dejavnosti,
• zagotavljanje zagovorništva za študentska stališča o družbenih zadevah,
• izvajanje drugih nalog in doseganje drugih ciljev, ki jih določa ustava študentov in druga zakonodaja, sprejeta na podlagi ustave študentov.

 

Šesti in sedmi člen Zakona o skupnosti študentov vzpostavljata povezavo med Študentsko organizacijo Slovenije in državo. Vlada je ustanovila Svet vlade RS za študentska vprašanja, kjer se razpravlja o vseh pravnih aktih, ki se nanašajo na študente. Študentska organizacija Slovenije mora biti obveščena, ko vlada pripravlja nov zakon, ki se nanaša na študente, vendar stališče Študentske organizacije Slovenije ni zavezujoče za vlado. V skladu z Zakonom o visokem šolstvu Študentska organizacija Slovenije imenuje predstavnike v javne organe, kot sta Svet RS za visoko šolstvo in Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu – NAKVIS.

 

Financiranje

Študentska organizacija Slovenije prejme približno 96 % sredstev za svoje delovanje iz javnih sredstev. Velika večina teh sredstev (več kot 80 %) pride iz sredstev iz koncesijskih dajatev. To razlikovanje je še posebej pomembno, ker ne predstavlja vnaprej zajamčenega zneska, temveč je ta znesek odvisen od količine dela (začasnega in občasnega dela) dijakov in študentov.

Študentsko organizacijo Slovenije pri uporabi javnih sredstev nadzorujeta Računsko sodišče in Informacijski pooblaščenec.

 

 

Zveze dijakov

 

Dijaška organizacija Slovenije

 

Sestava

Pravni okvir za ustanovitev Dijaške organizacije Slovenije – DOS je uredba o dejavnosti Dijaške organizacije Slovenije, ki jo je sprejela Študentska organizacija Slovenije. Dijaška organizacija Slovenije je stalni projekt Študentske organizacije Slovenije, zato Zakon o skupnosti študentov predstavlja pravni okvir za njeno delovanje. Glavni organi DOS so:

• parlament, ki deluje kot predstavniški organ dijakov in najvišji organ DOS,
• svet, ki zagotavlja izvajanje odločitev parlamenta in drugih organov,
• predsedstvo, ki je izvršilni organ ter odgovarja parlamentu in svetu ter izvaja letni delovni program,
• vodja, ki zastopa DOS in koordinira delo glavnih organov DOS.

 

Sestava

Dijaška organizacija Slovenije je organizacija vseh dijakov. Vsaka srednja šola v Sloveniji s statusom pravne osebe ima pravico do enega poslanca v parlamentu. Število vseh poslancev je okoli 150. Prve redne seje parlamenta se je udeležilo 130 dijakov, od katerih jih je bilo 90 predstavnikov šol. Poslance imenuje demokratično delujoče telo skupnosti dijakov na šolski ravni. Poslanci so imenovani za vsako sejo parlamenta, ki poteka vsake tri mesece. Svet sestavljajo podpredsednik DOS in najmanj pet svetnikov, medtem ko predsedstvo sestavljajo predsednik DOS in najmanj pet članov predsedstva. Organizacija ima enega vodjo. Svet se sestaja vsaka dva meseca, medtem ko se predsedstvo sestane na zahtevo vodje ali enega od članov predsedstva. Trenutno ni nobenih javnih ukrepov ali smernic, ki bi spodbujali večjo vključenost in raznolikost, obenem pa tudi ni nobenih ukrepov za večjo udeležbo dijakov.

 

Vloge in odgovornosti

Cilji Dijaške organizacije Slovenije so navedeni spodaj:

• izboljšanje materialnega položaja dijakov,
• spodbujanje in varovanje pravic dijakov,
• zagotavljanje udeležbe dijakov v interesnih aktivnostih,
• utrjevanje in širjenje vpliva dijakov na učni načrt, učni proces in metode preverjanja znanja v srednjih šolah,
• zagotavljanje medsebojnega povezovanja in zastopanja v organih DOS,
• spodbujanje mednarodnega sodelovanja slovenskih dijakov,
• izboljšanje kakovosti odnosov v srednjih šolah,
• pomagati dijakom, da so obveščeni in da imajo vpliv na civilno družbo,
• zagotavljanje vpliva dijakov na zadeve, povezane z njihovo materialno in duhovno rastjo,
• zagotavljanje šole demokracije, zagotavljanje kakovosti v srednjih šolah in zagovarjanje enakih možnosti za vse,
• zaveza k posvetni in ideološko nevtralni šoli.

 

DOS ima kot predstavnik dijakov sedež v Svetu vlade RS za mladino, kjer mladinski predstavniki razpravljajo o spremembah na področju mladinske politike.

 

Odločitve Dijaške organizacije Slovenije niso zavezujoče za oblikovalce politik.

 

Financiranje

Delo DOS nadzoruje predsedstvo Študentske organizacije Slovenije. Študentsko organizacijo Slovenije pri uporabi javnih sredstev nadzorujeta Računsko sodišče in Informacijski pooblaščenec.

 

                 

Drugi organi

 

Mreža MaMa je mreža slovenskih mladinskih centrov. Trenutno ima 50 članov in deluje kot zasebni zavod v skladu z Zakonom o zavodih in Zakonom o javnem interesu v mladinskem sektorju. Mreža MaMa se smatra za enega od najvplivnejših akterjev na področju mladinskega sektorja zaradi spodaj navedenega:

• povezuje vse organizacije, ki izvajajo dejavnosti mladinskih centrov ali delujejo na področju mladinskega dela v Sloveniji,
• zastopa skupne interese članov v pogovorih z vladnim sektorjem in drugimi osebami,
• redno informira člane in drugo zainteresirano javnost o vseh dejavnostih v zvezi z mladimi in dela z njimi,
• organizira sestanke ter spodbuja komunikacijo in projektno sodelovanje med člani,
• članom ponuja strokovno pomoč,
• zagotavlja interakcijo med člani Mreže MaMa in mladimi umetniki,
• mladim umetnikom omogoča dostop do mladinske scene in podpira njihovo sodelovanje,
• zagotavlja neformalno izobraževanje mladim in mladinskim delavcem,
• spodbuja in promovira kreativne dejavnosti pri mladih znotraj Mreže MaMa,
• poudarja načelo strpnosti in sodelovanja ter družbeno ozaveščenost članov Mreže MaMa in širše javnosti.

 

Organi Mreže MaMa so svet, strokovni svet, direktor, namestnik direktorja (neobvezno) in skupščina. Mladinska mreža MaMa se financira iz članarine, prispevkov ustanoviteljev, pokroviteljstva, subvencij, daril, prostovoljstva, donacij, prostovoljnih prispevkov, javnih in zasebnih razpisov, plačil za storitve in izdelke, zapuščin in drugih virov v skladu z zakonodajo in svojih aktivnosti.  

 

Merila za članstvo: Mreža MaMa trenutno vključuje 50 članov, ki so mladinski centri ali izvajajo dejavnosti mladinskih centrov.

 

Najpomembnejši dosežki in vplivi Mreže MaMa so:           

• izvedba dvodnevnih srečanj MaMa z različnimi delavnicami,
• uspešno izvajanje programov aktivne politike zaposlovanja,
• potrjevanje standardov kakovosti v nevladnih organizacijah,
• sodelovanje v mednarodnem projektu z Demo Finland,
• začetek strateškega partnerstva Boost your Possibilities,
• izvedba prvega skupinskega prostovoljskega projekta There is a World Outside your Window (vključeval je 1000 mladih, 20 mladinskih centrov, deset mladinskih hostlov in 30 organizacij),
• uspešna organizacija in izvedba več projektov strukturiranega dialoga (npr. konferenca s slovensko evropsko komisarko Violeto Bulc, na kateri je sodelovalo 380 mladih in 50 organizacij).