Razmere na trgu dela v državi

 

Stopnja brezposelnosti mladih v Sloveniji se je močno povečala v zadnjih 15 letih, še posebej med gospodarsko krizo med letoma 2007 in 2013. Leta 2008, ob začetku gospodarske krize, je imel Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) v registru 18.223 brezposelnih oseb, starih od 15 do 29 let. V prvem letu krize se je število mladih brezposelnih povečalo za 50,5 % na 27.424 oseb. Med letoma 2008 in 2013 se je število zaposlenih mladih zmanjšalo za 34,9 %, z več kot 161.000 na 105.000. Leta 2013 je bila stopnja brezposelnosti med mladimi (starih od 15 do 24 let) v Sloveniji 21,6 %, kar je bilo pod evropskim povprečjem (23,5 %). Kljub temu pa je bilo povečanje stopnje brezposelnosti mladih v Sloveniji večje kot v EU kot celoti, kar kaže na to, da je brezposelnost mladih razmeroma pomembnejše vprašanje v Sloveniji.

 

Brezposelnost mladih se je od leta 2013 do 2016 postopoma zmanjševala, od leta 2017 do 2019 pa ponovno večala. Po podatkih ZRSZ je bilo septembra 2016 število registriranih brezposelnih oseb za 41,8 % nižje (18.919) kot konec leta 2013 (32.523), ko je bilo število registriranih brezposelnih mladih najvišje. Podobno se je stopnja brezposelnosti mladih v istem obdobju zmanjšala za skoraj 40 %: s 33,8 % decembra 2013 na 19,7 % avgusta 2016. Stopnja registrirane brezposelnosti med mladimi, starimi od 25 do 29 let, se je v istem obdobju zmanjšala za 32 %, z 19,9 % na 13,5 %. Odstotek brezposelnih mladih je leta 2009 znašal 28 %, leta 2012 se je zmanjšal na 23 %, avgusta 2016 pa na 20 %. Statistični podatki kažejo povečanje deleža brezposelnih mladih v letu 2017, ko je bilo registriranih 26,9 % brezposelnih oseb, starih od 15 do 29 let. Statistični podatki tudi kažejo, da se je od takrat položaj mladih na področju zaposlovanja spet izboljševal, in sicer do leta 2019, ko je bilo v tej starostni skupini 22,9 % registriranih brezposelnih oseb. Leta 2020 se je brezposelnost mladih ponovno povečala na 27,9 %, kar je primerljivo z deležem registriranih brezposelnih oseb v tej starostni skupini v letu 2017. Ker je trenutno več kot četrtina mladih v Sloveniji registrirano brezposelnih, ta skupina ostaja ena najbolj ranljivih skupin na trgu dela.

 

Seveda se spremembe v brezposelnosti mladih odražajo tudi v zaposlovanju mladih. Število zaposlenih mladih se je v zadnjem desetletju zmanjševalo. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je bilo leta 2016 ekonomsko aktivnih 110.126 mladih, kar je 3,9 % več kot leto prej. V letu 2017 je bilo 115.992 delovno aktivnih mladih, v letu 2018 jih je bilo 122.275, v letu 2019 pa se je število še povečalo na 127.922. Od leta 2015 do leta 2019 se je število delovno aktivnih mladih povečalo za 20,7 %. Mladi v Sloveniji običajno vstopajo na trg dela po končanem izobraževanju, zato večina mladih začne aktivno iskati zaposlitev po 20. letu starosti, zlasti v drugi polovici 20. let. Leta 2015 je bilo 51.000 zaposlenih mladih, starih od 15 do 24 let, leta 2018 se je to število povečalo na 63.000, nato pa se je leta 2019 nekoliko zmanjšalo na 60.000. Veliko višja stopnja zaposlenosti je razvidna v starostni skupini od 25 do 34 let. Leta 2015 je bilo v tej starostni skupini 197.000 zaposlenih, kar je tudi največje število v zadnjih petih letih. Leta 2018 se je število zaposlenih oseb iz te starostne skupine zmanjšalo na 189.000, nato pa se je ponovno nekoliko povečalo na 193.000 v letu 2019.

 

Od leta 2000 se postopoma povečuje tudi število mladih, ki so zaposleni s krajšim delovnim časom. V Sloveniji tradicionalne oblike zaposlitve za nedoločen čas vse bolj nadomeščajo manj varne in fleksibilnejše oblike zaposlitve. V primerjavi z letom 2005 so bili mladi leta 2010 zaradi povečanja možnosti zaposlitve bistveno bolj pripravljeni na geografsko mobilnost in bolj pripravljeni sprejeti zaposlitev za določen čas. Leta 2013 je delež zaposlenih za določen čas v starosti od 15 do 24 let (58,5 %) in tistih, ki so delali krajši delovni čas (42,5 %), presegel delež iste skupine v celotni EU (EU-27), kjer je delež zaposlenih za določen čas v tej starostni skupini znašal 45,8 %, delež tistih, ki so delali krajši delovni čas, pa 30,0 %. Odstotek začasno zaposlenih se je v Sloveniji močno povečal do leta 2016, ko je bilo takih oseb 66,3 % (povprečje EU-27: 47,8 %), nato pa se je leta 2019 zmanjšal na 56,6 % (povprečje EU-27: 46,9 %). Zaposlenost s krajšim delovnim časom te starostne skupine v Sloveniji od leta 2013 rahlo upada in je leta 2016 znašala 36,7 % (povprečje EU-27: 30,9 %), leta 2019 pa 31,1 % (povprečje EU-27 je prvič nekoliko višje kot v Sloveniji: 31,6 %). Zaposlitev za nedoločen čas je dosegljiva le manjšini, medtem ko se večina sooča z brezposelnostjo in prekarnostjo. V primerjavi s povprečjem slovenske delovne sile so mladi glede zaposlitve še vedno bolj fleksibilni in bolj pripravljeni sprejeti kratkotrajno zaposlitev ali delo, ki ni skladno z njihovimi kariernimi cilji. Zaradi tega so mladi v povprečju brezposelni krajši čas kot preostala brezposelna populacija.

 

'Študentsko delo' je najpogostejša oblika fleksibilnega zaposlovanja mladih. Leta 2013 so študenti v povprečju delali 26,3 ure na teden, kar je več kot polovica povprečnega števila ur na teden (41,5), ki so jih opravili formalno zaposleni mladi. Po podatkih študije Eurostudent VI (2016-2018) slovenski študent preživi 14 ur na teden v plačanem delu, kar je 2 uri več kot povprečen študent iz vseh 28 sodelujočih evropskih držav. Fleksibilne oblike zaposlitve skupaj z drugima dvema vrstama zaposlitve (krajši delovni čas in samozaposlitev) predstavljajo veliko večino uradno priznanega dela, ki ga opravijo mladi. V okviru nadaljnjih ukrepov po reformi trga dela iz leta 2013 so bili sprejeti številni ukrepi za odpravo težnje po uporabi drugih oblik dela (avtorska pogodba; samostojno podjetništvo) ob prenehanju zaposlitve, kot je sprememba zakonodaje, ki ureja študentsko delo, ki je začela veljati 1. februarja 2015.

 

Po podatkih raziskave Slovenska mladina 2018/2019 se je strah pred brezposelnostjo med mladimi od leta 2000 skoraj podvojil. V šolskem letu 2018/2019 je 40 % mladih menilo, da bo po končanem izobraževanju težko ali zelo težko najti zaposlitev. Ta odstotek se je od leta 2013 povečal za skoraj 5 %, kljub temu da se je brezposelnost med mladimi od takrat do leta 2019 vztrajno zmanjševala. Možnosti za zaposlitev so tudi v letu 2020 resno omejene in celo onemogočene zaradi vse večje nestabilnosti zaposlovanja, ki jo trenutno povzroča tudi pandemija COVID-19. Vlada je v letih 2014 in 2015 uporabila 36 instrumentov, da bi izboljšala prehod iz izobraževanja v zaposlitev in zmanjšala brezposelnost mladih. Za obdobje od leta 2016 do 2017 so bili instrumenti, ki so jih razvila različna ministrstva, združeni v 15 glavnih ukrepov, od katerih so nekateri novi, nekateri pa so bili uporabljeni že prej. Leta 2018 je vlada uvedla nove ukrepe, ki so bili osredotočeni na spodbujanje podjetništva med mladimi, da bi zmanjšali njihovo brezposelnost.

 

Slovenija se sooča s pomembnimi demografskimi spremembami. Delež mladih (15-29 let) se zmanjšuje, povprečna starost pa se povečuje. Približno polovica mladih je vključena v izobraževalni sistem, približno tretjina pa je zaposlenih. Prihodnje demografske spremembe in staranje slovenskega prebivalstva bodo pomembno vplivale na trg dela.

 

Glavni pojmi

 

Najpomembnejše opredelitve pojmov zaposlovanja mladih in podjetništva je uvedel Zakon o urejanju trga dela. Slovenska vlada se je odločila razširiti program Jamstvo za mlade za osebe, stare do 29 let, čeprav evropski program Jamstvo za mlade vključuje le osebe, stare od 15 do 25 let.

 

Glavni cilj aktivne politike zaposlovanja je koncept »prožne varnosti«. Namen prožnosti kot ukrepa je pomagati izboljšati socialno-ekonomski položaj mladih z omogočanjem hitrejšega in preprostejšega prehoda mladih iz izobraževalnega sistema na trg dela.