Glavni trendi udeležbe mladih v izobraževanju in usposabljanju

 

Delež mladih, vključenih v izobraževalni sistem, je v Sloveniji rasel veliko hitreje kot povprečje

EU-27, delež izpisov iz srednjih šol pa je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije najnižji v državah EU-27. Poleg tega je bil delež študentov v visokošolskem izobraževanju, starih od 20 do 24 let, v študijskem letu 2016/17 daleč najvišji v državah EU-27. Delež mladih, starih od 15 do 24 let, vključenih v izobraževanje, se je povečeval do leta 2008, ko je bil bistveno višji od povprečja EU-27.

 

Do nedavnega je bilo mogoče opazovati trend zmanjševanja vpisa v terciarno izobraževanje. V študijskem letu 2016/17 je bilo vpisanih 79.547 študentov, kar je približno 1000 manj kot leto prej in 36.000 manj kot deset let pred tem (2006/07). V študijskem letu 2016/17 je bilo v visokošolsko izobraževanje vpisanih manj študentov kot v katerem koli letu od 1998/99 naprej. V zadnjih dveh študijskih letih (2019/20 in 2020/21) pa po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije število študentov ponovno narašča. V letu 2020/21 je bilo tako v terciarno izobraževanje vpisanih skoraj 82.700 študentov, kar je 8 % več kot v študijskem letu 2019/20. Slovenija je še vedno ena od vodilnih držav v Evropski uniji glede na število študentov na celotno prebivalstvo. Manjši vpis nekaj let nazaj je mogoče pripisati manjšim generacijam mladih. Stopnja vpisa med 15 in 19-letniki je 94-odstotna, kar je ena najvišjih stopenj med članicami OECD. Leta 2016 je bil še posebej visok odstotek mladih vpisanih v terciarno izobraževanje pri starosti 19 in 20 let: 54 % oziroma 57 % v primerjavi s 34 % oziroma 39 % v povprečju držav OECD (OECD, 2019).

 

V Sloveniji je bila v visokošolskem sistemu leta 2004 izvedena bolonjska reforma, posodobljeni študijski programi pa so bili uvedeni postopoma. Septembra 2016 so se predbolonjski študijski

programi zaključili, kar pomeni, da so študenti lahko zaključili študij po pogojih starih študijskih programov do konca septembra 2016. Pred zaključkom predbolonjskih programov je študij uspešno zaključilo okoli 15.000 študentov. Ta okoliščina je imela močan vpliv na statistično sliko diplomantov visokošolskega izobraževanja. Leta 2015 je visokošolski študij uspešno zaključilo 13.847 študentov, medtem ko se je leta 2016 ta številka več kot podvojila na 29.135, pri čemer je bila polovica diplomantov iz predbolonjskih programov.

 

Visok vpis v terciarno izobraževanje in podaljšano šolanje mladih (starih od 15 do 24 let) sta povezana z visokim odstotkom mladih, vpisanih v srednješolske programe in programe za nadaljevanje izobraževanja na terciarni ravni. Razmerje med številom vpisov in skupnim številom mest v višješolskih in visokošolskih programih je ugodno, vpis pa je privlačen tudi zato, ker za redni študij na 1. in 2. stopnji ni šolnin in ker študentski status ponuja številne ugodnosti.

 

Podatki mednarodnega projekta Eurostudent kažejo, da so v Sloveniji študenti s starši z nizko stopnjo izobrazbe slabše zastopani v visokošolskem izobraževanju, kar kaže na neenak dostop do izobraževanja. Po drugi strani pa so študenti iz družin z višjo (univerzitetno) izobrazbo nadpovprečno zastopani. Poleg tega podatki kažejo, da je neenak dostop do visokošolskega izobraževanja v Sloveniji povezan tudi s finančno sposobnostjo staršev. Slovenski študenti, ki poročajo o finančnih težavah, v 42,2 % primerov menijo, da razmere njihovih staršev niso dobre. Upoštevati je treba tudi, da so nekatere javne oblike podpore za študente odvisne od finančnega položaja njihovih družin.

 

Podatkov raziskav, ki bi se osredotočali izključno na vključevanje mladih v neformalno učenje, ni. Kljub temu je mogoče nekaj statističnih podatkov pridobiti iz Ankete o izobraževanju odraslih, ki jo Statistični urad RS izvaja vsakih 5 let. Podatki iz ankete, izvedene leta 2016, kažejo, da je 43.606 mladih (starih 18–24 let) ali 30,4 % vseh mladih v tej starostni skupini sodelovalo v neformalnem učenju v letu 2016. Podatki so podobni zaključkom nacionalnega raziskovalnega poročila Ranljive skupine na trgu dela v Sloveniji. Še ena raziskovalna študija iz leta 2016 (Dostopnost do storitev) predstavlja podatke o vključevanju v neformalno izobraževanje, vendar ni posebnih podatkov o odstotku mladih, vključenih v neformalno izobraževanje. 

Od vseh študentov v študijskem letu 2020/21 jih je bilo 7.600 ali 9 % mobilnih (glej Statistični urad), kar je za 5 % več kot v letu 2016/17.

 

Organizacija sistema izobraževanja in usposabljanja

 

Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji 2011 predstavlja temeljni, sistematični in strokovni razmislek o strukturi in delovanju slovenskega izobraževalnega sistema ter predlaga rešitve za zagotavljanje kakovostne prakse na področju predšolske vzgoje, obveznega osnovnega in srednješolskega izobraževanja, izobraževanja odraslih in glasbenega izobraževanja. Kratek pregled strukture državnega izobraževalnega sistema v Sloveniji je mogoče najti na spletni strani Eurydice. 

 

Večina študijskih programov se financira iz javnih sredstev, zato študentom ni treba plačati šolnine. Javni visokošolski zavodi in zasebni visokošolski zavodi s koncesijo državljanom Republike Slovenije ali državljanom drugih držav članic EU ne smejo zaračunavati šolnin za študij na akreditiranih rednih dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih. V študijskem letu 2016/2017 je začela veljati vladna Uredba o sofinanciranju doktorskega študija. Vendar je bil odlok za prihodnje študijsko leto spremenjen, tako da je sofinanciranje doktorskega študija odobreno le javnim visokošolskim zavodom. Prosilci lahko zaprosijo za sofinanciranje v višini do 4 000 EUR na študijsko leto.

 

V Sloveniji je osnovnošolsko izobraževanje obvezno, sestavlja ga devet razredov osnovne šole. V skladu s 57. členom Ustave Republike Slovenije je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in se financira iz javnih sredstev. Otroci se morajo vpisati v prvi razred pri šestih letih. Šole izvajajo učni načrt z enotno strukturo v devetih letih, tako da učenci osnovnošolsko izobraževanje po navadi zaključijo pri starosti 15 let. V srednjo šolo (raven 3 po ISCED) se posamezniki običajno vpišejo pri 15 letih, izobraževanje pa traja od 2 do 5 let, odvisno od programa (poklicni, strokovni ali splošni). Dijaki, ki zaključijo srednješolsko izobraževanje, se lahko vpišejo v terciarno izobraževanje (raven 5-7 po ISCED). Tja se običajno se vpišejo pri 19 letih.

 

Glavne organizacije formalnega izobraževanja so:

• poklicne in srednje šole,
• visokošolske ustanove,
• ustanove za izobraževanje in usposabljanje odraslih.

 

Seznam visokošolskih ustanov in študijskih programov (vključno z vsemi akreditiranimi ustanovami in programi na dan 4. 12. 2020) je na voljo na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

• Univerza v Ljubljani
• Univerza v Mariboru
• Univerza na Primorskem
• Univerza v Novi Gorici
• Univerza v Novem mestu
• Nova univerza

 

Seznam ustanov za izobraževanje in usposabljanje odraslih je na voljo na portalu Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Dostopen je tudi seznam Ljudskih univerz.

 

 

Glavni pojmi

 

V Sloveniji je sistem šolskih knjižnic sestavni del javnega izobraževalnega sistema. Sistem je dosegel naslednje stopnje:

 

• vse osnovne in srednje šole imajo knjižnico;
• 479 osnovnih šol (več kot 400 FTE (ekvivalent polnega delovnega časa)) in 111 javnih srednjih šol, vključno s 15 samostojnimi dijaškimi domovi, je sistemiziranih več kot 120 FTE knjižničarjev;
• v sistem COBISS.SI (knjižnični informacijski sistem, vzpostavljen v Sloveniji) je vključenih 175 knjižnic s polnim delovnim časom, od tega 88 osnovnošolskih knjižnic, 77 knjižnic srednjih šol in gimnazij ter 10 drugih šolskih knjižnic (statistika COBISS);
• po zadnjih razpoložljivih podatkih iz leta 2012 imajo vse šolske knjižnice približno 8,5 milijona knjig in letno nabavijo približno 440 000 enot, to pa vključuje stroške dela in materialne stroške v višini približno 20 milijonov evrov.

 

Glasbeno in plesno izobraževanje na osnovni ravni je urejeno z Zakonom o glasbenih šolah in je delno vključeno v osnovnošolsko izobraževanje.

 

Cilji in naloge izobraževanja v glasbeni šoli so:

 

• odkrivanje in razvijanje glasbenih in plesnih talentov;
• pridobivanje ustreznega znanja in izkušenj za začetek sodelovanja v ljubiteljskih ansamblih, orkestrih, zborih in plesnih skupinah;
• pridobivanje znanja za nadaljnje glasbeno in plesno izobraževanje, ki omogoča umetniško doživljanje in izražanje;
• omogočanje osebnega razvoja učencev v skladu z njihovimi sposobnostmi in razvojnimi zakonitostmi;
• usposabljanje za skupne kulturne in civilizacijske vrednote, ki izhajajo iz evropske tradicije;
• usposabljanje za medsebojno strpnost, spoštovanje različnosti in sodelovanje z drugimi;
• skrb za prenos nacionalne in večkulturne dediščine ter razvijanje narodne zavesti in vzgoje za večkulturno družbo ob hkratnem razvijanju in ohranjanju lastne kulturne in naravne dediščine.

 

Predšolski otroci, osnovnošolci, srednješolci in odrasli se lahko vpišejo v vse predmete pod pogoji (starost učenca, telesne predispozicije, nadarjenost ...), ki jih določajo izobraževalni glasbeni in plesni programi. Vpis v prvi razred instrumenta, petja, baleta in sodobnega plesa poteka na podlagi sprejemnega preizkusa, vpis v predšolsko glasbeno šolo ter glasbeno in plesno pripravnico pa poteka brez sprejemnega preizkusa.

 

Izvajalci programov osnovnega programa glasba in ples so javne in zasebne glasbene šole, ki se prijavijo v evidenco izvajalcev pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. V šolskem letu 2015/16 je v Republiki Sloveniji delovalo 54 javnih glasbenih šol s 17 podružnicami in 82 dislociranimi enotami ter 13 zasebnih glasbenih šol. V redni del programa, ki se financira iz javnih sredstev, je bilo skupaj vpisanih 25.448 učencev. Po končani glasbeni šoli lahko nadarjeni glasbeniki in plesalci nadaljujejo izobraževanje na srednji stopnji - umetniški gimnaziji, smer glasba ali ples.