Obstoj državnega zakona o mladini

Področje mladine ureja več različnih delov zakonodaje. V skladu z definicijo zakona o mladini na portalu Youth Wiki se lahko Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju smatra kot najobsežnejši in najbolj zavezujoč uradni dokument, ki naslavlja potrebe in/ali pravice mladih ter določa, kako je treba obravnavati vprašanja mladih.

Zakon je sprejel Državni zbor Republike Slovenije 18. 5. 2010, razglašen je bil 28. 5. 2010, v veljavo pa je stopil 12. 5. 2010.

Poleg tega je še nekaj drugih zakonov, vključno s spodaj navedenimi, pomembnih za področje mladih:

- Zakon o mladinskih svetih, ki ga je Državni zbor sprejel 19. 7. 2000 in dopolnil 18. 5. 2010, in ureja stanje, delovanje, aktivnosti in financiranje Mladinskega sveta Slovenije in mladinskih svetov lokalnih skupnosti.

- Zakon o skupnosti študentov, ki ga je Državni zbor sprejel 20. 6. 1994 in ureja status, delovanje in aktivnosti študentskih združenj v Sloveniji.

Področje in vsebina

Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju

Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju, ki je bil sprejet leta 2010, določa javni interes v mladinskem sektorju in način izvajanja javnega interesa v mladinskem sektorju. Določa mladino, mladinski sektor, status mladinskih organizacij, postopek finančne podpore in državne nagrade. Zakon določa Urad Republike Slovenije za mladino kot javni organ, odgovoren za področje mladih. Določa tudi odgovornosti Urada Republike Slovenije za mladino in zagotavlja zavzemanje za interese mladih na državni ravni. Zakon je tudi pravna podlaga za sprejemanje nacionalnega programa za mladino in ustanovitev Sveta Vlade Republike Slovenije za mladino.

Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju temelji na načelih demokracije, pluralnosti, integritete, medgeneracijske solidarnosti, enakosti, nediskriminacije, pravice, večkulturnosti, medkulturnega dialoga, prostovoljstva, spodbujanja zdravega življenjskega sloga, spoštovanja življenja in okolja ter sodelovanja nevladnih organizacij pri upravljanju javnih zadev.

V skladu z zakonom je mladinska politika usklajen nabor ukrepov različnih sektorskih javnih politik z namenom spodbujanja in lajšanja vključevanja mladih v gospodarsko, kulturno in politično življenje skupnosti s primernimi podpornimi mehanizmi za razvoj mladinskega dela in delovanja mladinskih organizacij, ki se izvaja v sodelovanju z avtonomnimi in demokratičnimi predstavniki mladinskih organizacij ter strokovnih in drugih organizacij. Zakon tudi navaja številna področja, na katerih se izvaja mladinska politika, med drugim avtonomija mladih, neformalno učenje, dostop do trga dela, socialna vključenost mladih, prostovoljstvo, mobilnost mladih, zdrav slog življenja, spodbujanje ustvarjalnosti in politična udeležba. Poleg opredelitve mladine in mladinske politike zakon predloži tudi nekaj drugih definicij za širše razumevanje mladinske politike in mladinskega sektorja. Tako opredeli »mladinsko organizacijo« in »organizacijo za mlade«, obenem pa tudi prvič opredeli delo mladih in strukturiran dialog.

Zakon opredeli tudi sofinanciranje kot enega od glavnih mehanizmov, ki so organizacijam, aktivnih na področju mladih, na voljo pri izvajanju aktivnosti v skladu s programi v mladinskem sektorju (4. poglavje). Zakon obenem tudi oriše pogoje za pridobivanje, upravljanje in porabo teh finančnih virov (4. poglavje).

Četrti člen zakona v seznamu področij mladinskega sektorja opredeljuje mlade z manj priložnostmi v družbi kot posebno ciljno skupino, vendar pri tem niso podane podrobnosti o značilnostih ali potrebah te ciljne skupine. Poleg običajnih posvetovalnih postopkov (glej 5. poglavje Youth wiki) so se pri sprejetju zakona posvetovali z mladinskim sektorjem, ki je pripomogel k njegovi končni obliki (glej analitično evidenco (zavihek »Analitični«) o sprejetju in spremembi zakona).

Zakon o mladinskih svetih

Zakon o mladinskih svetih ureja stanje, delovanje, aktivnosti in financiranje Mladinskega sveta Slovenije in mladinskih svetov lokalnih skupnosti. Sprejet je bil julija 2000, spremenjen pa je bil junija 2010.

Zakon opredeljuje Mladinski svet Slovenije kot prostovoljno krovno združenje državnih mladinskih organizacij in zahteva, da se vse članske organizacije zavzemajo za interese mladinskega sektorja. Mladinski sveti lokalnih skupnosti pa po drugi strani združujejo mladinske organizacije, v katerih je 90 % članov mlajših od 29 let, 70 % pa jih upravljajo mladi, stari od 15 do 29 let. 

 

Poslanstvo Mladinskega sveta Slovenije in mladinskih svetov lokalnih skupnosti je zastopanje interesov članov mladinskih organizacij. Njihove glavne aktivnosti so mladinsko delo in druge mladinske aktivnosti, ki zagotavljajo pogoje za razvoj mladinskih iniciativ in organizacij ter jih podpirajo in ki zagotavljajo sodelovanje mladih v procesih odločanja in drugih aktivnostih, ki so v njihovem interesu. 

 

Zakon zagotavlja, da se vlada, ministrstva, drugi državni organi in lokalni organi posvetujejo z Mladinskim svetom Slovenije in mladinskimi sveti lokalnih skupnosti pri izvajanju zakonov in uredb, povezanih z mladimi. Poleg tega tudi opredeljuje finančno podporo, ki je na voljo mladinskim svetom, ter določa okvir za spremljanje in kazni za neustrezno ravnanje mladinskih svetov.

 

Poleg običajnih posvetovalnih postopkov (glej 5. poglavje Youth wiki) so se pri sprejetju zakona posvetovali z mladinskim sektorjem, ki je pripomogel k njegovi končni obliki (glej analitično evidenco (zavihek »Analitični«) o sprejetju in spremembi zakona).

Spremembe zakona

Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju še ni bil spremenjen. Po drugi strani je bil Zakon o mladinskih svetih spremenjen junija 2010, da se je njegova vsebina uskladila z novim Zakonom o javnem interesu v mladinskem sektorju. Poleg tega revidirani zakon pojasnjuje status državnih mladinskih organizacij, še posebej avtonomijo tistih mladinskih organizacij, ki delujejo v okviru drugih pravnih subjektov, in uvaja spremembe, ki bodo omogočile širšo udeležbo mladih pri odločanju.