Učenje kulturnih in ustvarjalnih znanj prek vzgoje in usposabljanja
Umetnost se v izobraževalnem sistemu smatra kot samostojni predmet. Po učnem načrtu je umetnost obvezni predmet skozi celotno osnovno šolo (stopnja ISCED 1 in ISCED 2).
V nadaljevanju so navedeni umetniški predmeti v okviru nacionalnega učnega načrta:
- Umetnost (izbirni umetniški predmet)
- Ples kot del obveznega neumetniškega predmeta (športna vzgoja)
- Dramska vzgoja kot del obveznega neumetniškega predmeta (slovenščina)
- Glasbena vzgoja (obvezni umetniški predmet)
- Likovna umetnost (obvezni umetniški predmet)
- Likovna vzgoja (obvezni umetniški predmet)
- Etnologija – kulturna dediščina in načini življenja (izbirni predmet)
- Filmska vzgoja (izbirni predmet)
- Glasba – Ansambelska igra, Glasbena dela, Glasbeni projekti (enoletni predmet)
- Plesne dejavnosti – Ljudski plesi, Ples, Starinski in družabni plesi (enoletni predmet)
- Slovenščina – Gledališki kljub, Literarni klub, Šolsko novinarstvo (enoletni predmet)
- Umetnostna zgodovina – Kaj nam govorijo umetnine, Oblika in slog, Življenje upodobljeno v umetnosti (enoletni predmet)
- Likovno snovanje (enoletni predmet)
Srednješolci (ISCED 3) morajo opraviti obvezne izbirne vsebine, med katerimi je tudi Kultura in umetnost, ki vključujejo povezane dejavnosti v okviru glasbene vzgoje, likovne umetnosti, filma, plesa, dramske vzgoje in književnosti ter aktivnosti učenja o naravni dediščini in njenem ohranjanju. Vsebine obsegajo 15 ur.
Eden od ciljev, ki jih ima Slovenija za celotni učni program, je spodbujanje interdisciplinarnih povezav med umetnostjo in ostalimi predmeti.
Leta 2009 je Slovenija sprejela Državne smernice za kulturno-umetnostno vzgojo v vzgoji in izobraževanju. Seznam področij glede na cilje kulturno-umetnostne vzgoje zajema:
- bralno kulturo,
- filmsko in avdio-video kulturo,
- glasbo,
- multimedijsko umetnost,
- kulturno dediščino in tehnološko kulturo,
- vizualno umetnost (slikarstvo, kiparstvo, fotografija, arhitektura, dizajn, ipd.) ter
- odrsko umetnost (gledališče, lutkarstvo, sodobni ples, itd.).
Seznam je še odprt in ne zaključen. Cilji kulturno-umetnostne vzgoje se med seboj prepletajo in dopolnjujejo, z njimi pa želijo:
- prepoznavati temeljno človekovo pravico do izobraževanja in sodelovanja na kulturnem področju,
- razvijati ustvarjalnost,
- razvijati osebne potenciale,
- izboljševati kakovost izobraževanja,
- razvijati estetsko občutljivost in kritično oko do kulture in umetnosti,
- izražati kulturno raznolikost,
- dvigovati raven kulturne ozaveščenosti in
- spodbujati ozaveščenost glede pomena državne kulturne dediščine.
Podpira in spodbuja se tudi neformalno izobraževanje (glej 8.4 Spodbujanje kulture in kulturnega udejstvovanja).
Posebna usposabljanja za strokovnjake na področju izobraževanja, kulture in mladih
Čeprav jih mnogi študijski programi (npr. predšolska vzgoja in razredni pouk) poučijo o posameznih področjih umetnosti, pa strokovni delavci v vrtcih in šolah med svojim formalnim izobraževanjem niso sistemsko izpostavljeni kulturni vzgoji.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport vsako leto izda Katalog programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Tovrstna strokovna usposabljanja in delavnice na področju kulturno-umetnostne vzgoje izvajajo različni strokovnjaki iz več ustanov. Kakovostna usposabljanja s strokovnjaki iz kulturnih ustanov in umetniki nudi tudi Kulturni bazar v svojem Katalogu ponudbe kulturno-umetnostne vzgoje (2019). Kulturni bazar ponuja izobraževanja in usposabljanja tako za strokovnjake na področju kulture in mladih kot za splošno javnost.
Kakovosten dostop do ustvarjalnega okolja
Izvedbeni načrt Resolucije o Nacionalnem program za mladino 2013–2022 za leti 2016 in 2017 in Izvedbeni načrt za leti 2018 in 2019 sta predvidevala nekatere ukrepe na tem področju, toda aktualni Izvedbeni načrt za leti 2020 in 2021 ne predvideva ukrepov na področju kulture.