Okvir politike
Nacionalni program za mladino izpostavlja spodbujanje udeležbe kot enega od glavnih ciljev organizacij v mladinskem sektorju. Družbeno sodelovanje in udeležbo mladih je mogoče izboljšati s povečanjem udeležbe organizacij v mladinskem sektorju ali s sodelovanjem v mladinskem delu. To predstavlja »načrtovani program« (zlasti izkustveno in neformalno izobraževanje, kot je predlagano v Nacionalnem programu za mladino 2013–2022).
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport razporeja sredstva za projekt »krepitve socialnih in državljanskih kompetenc strokovnjakov« na dveh vsebinskih področjih: Izzivi medkulturnega sobivanja in Le z drugimi smo. Prvi projekt se osredotoča na posebno ciljno skupino. Njegov cilj je priprava programa za delo z otroki priseljencev. Projekt vsebuje sedem tem, ki med drugim vključujejo: 1. vključevanje priseljencev in njihovih družin v Sloveniji – spodbujanje medkulturnega dialoga in sprejemanje razlik, 2. nično strpnost do nasilja in 3. zaznavanje, upravljanje in reševanje konfliktov, konstruktivno in spoštljivo komunikacijo.
Slovenija je v letih tik pred sprejetjem Pariške deklaracije (Deklaracija o spodbujanju državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije skozi izobraževanje) uvedla pomembne ukrepe. Zato Slovenija od Pariške deklaracije ni razvila nobenih novih nacionalnih izobraževalnih politik.
Formalno učenje
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je leta 2019 načrtovalo uvedbo ločenega predmeta "Aktivno državljanstvo" v srednjih šolah. Učni načrt je pripravil Pedagoški inštitut, vendar do izvedbe ni prišlo, saj bi bili dijaki ob uvedbi novega predmeta časovno obremenjeni več, kot je zakonsko dovoljeno. Namesto tega je bila sprejeta odločitev, da bodo učenci znanje o tej temi pridobivali pri drugih šolskih predmetih in dejavnostih. Na srednješolski ravni se državljanska kultura izvaja pri 15 urah pouka letno v enem razredu gimnazije (določi se s šolskim urnikom). Je medpredmetna, običajno organizirana v okviru tako imenovanih "obveznih izbirnih vsebin". Čeprav so "odprte izbirne vsebine" (OIV) del učnega načrta, se običajno izvajajo na manj formalen način. Vsebine OIV so običajno organizirane ob koncu šolskega leta ali tik pred božičnimi počitnicami in se dojemajo kot "lažje" učne vsebine, ko je pozornost učencev do izobraževalnega procesa slabša. Zaradi majhnega števila ur, ki so neposredno namenjene državljanski vzgoji, učitelji običajno uvajajo državljansko vzgojo kot medpredmetno vsebino.
V nasprotju s slovenskimi osnovnimi šolami se državljanska vzgoja v srednjih šolah ne izvaja kot ločen predmet, vendar so nekatera področja državljanske vzgoje vključena v druge predmete, npr. sociologijo in tuji jeziki predstavljajo kulturo in civilizacijo ter izobraževanje za solidarnost. Eden od glavnih ciljev predmeta Sociologija je, da učenci razvijejo sposobnost empatije in strpnosti do raznolikosti ter tako razvijajo spretnosti za demokratično državljanstvo. Predmet se izvaja na dveh ravneh: na prvi (osnovni) ravni se izvaja v 70 urah na šolsko leto, na drugi (napredni) ravni pa se izvaja v 210 urah v dveh šolskih letih. Sociologija je izbirni predmet, ki je zasnovan kot interdisciplinaren, njegova posebnost pa je, da se izvaja v dveh šolskih letih (v drugem in tretjem letniku srednje šole, 210 ur), kar omogoča razvoj osebne, nacionalne in državljanske identitete. Šole izvajajo tudi predmet Vzgoja za solidarnost, ki je tudi izbirni predmet in se izvaja v 70 urah v šolskem letu. Eden od glavnih ciljev tega predmeta je spodbujanje odgovorne, proaktivne in sodelujoče državljanske vloge za učence.
Na primarni ravni je državljanska vzgoja v skladu z državnim učnim načrtom vključena v slovenski jezik, tuje jezike, okoljsko izobraževanje, družbene vede, zgodovino in geografijo (ISCED 1), slovenski jezik, geografijo, zgodovino, tuje jezike in izbirne predmete (ISCED 2) ter slovenski jezik, tuje jezike, sociologijo, geografijo in zgodovino (ISCED 3).
Šole v Sloveniji predstavljajo pomemben vir informacij glede udeležbe in so prostor, kjer imajo mladi priložnost za pridobivanje praktičnih izkušenj na tem področju. Smernice za učitelje v učnem načrtu za zgodovino (znotraj katere je vključena državljanska vzgoja) na primer navajajo, da lahko učitelji uporabijo alternativne oblike ocenjevanja, npr. ocenjevanje aktivnega sodelovanja v razpravah v razredu in na šolski ravni.
Priložnostno in neformalno učenje
Priložnostno in neformalno učenje ni pravno urejeno. Mladinske organizacije (sveti) morajo v skladu z zakonodajo izvajati tudi dejavnosti na področju javnega informiranja in mednarodnega sodelovanja mladih. Čeprav so mladinske organizacije aktivne na tem področju, imajo težave zaradi pomanjkanja strukturiranega pristopa k državljanski vzgoji.
Strukture udeležbe v okolju formalnega izobraževanja
V Sloveniji ni nobene politike ali smernic na najvišji ravni, ki bi zahtevale ali spodbujale udeležbo mladih pri odločanju v svoji izobraževalni ustanovi.
V Sloveniji imajo osnovne šole (ISCED 1 in 2) avtonomijo pri določanju organiziranja učencev, vendar je v večini šol pogosta praksa, da učenci izvolijo predstavnike razredov. Osnovne šole (ISCED 1 in 2) imajo tudi avtonomijo pri določanju organiziranja učencev, vendar je v večini šol pogosta praksa, da vzpostavijo svet učencev, ki se po navadi imenuje otroški parlament, sestavljajo pa ga predstavniki razredov.
Zakon o osnovni šoli določa, da so vsi učenci (vključno s tistimi na stopnji ISCED 1 in 2) iz določenega razreda člani »razredne enote« in morajo tako skupaj z učiteljem, odgovornim za ta razred, razpravljati o vprašanjih na ravni razreda. Učni načrt določa število obdobij razprave, učitelji pa morajo slediti uradnim smernicam. Za razredne svete na ravni ISCED 1 in 2 ne obstajajo formalni predpisi. Razredna skupnost, skupnost učencev in parlament učencev so oblike organiziranja učencev, katerih cilj je aktivna udeležba učencev v življenju in delu šole.
Na fakultetah in univerzah so vzpostavljeni študentski sveti z namenom soodločanja, delujejo kot organi fakultete ali univerze, okvir za njihovo delo pa postavijo univerze.
Ukrepi za spodbujanje udeležbe učencev, dijakov in študentov v lokalni in širši skupnosti
Šesti člen Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju v četrtem odstavku navaja, da so organi samouprave v lokalni skupnosti odgovorni za izvajanje javnega interesa v mladinskem sektorju na lokalni ravni. Poleg tega imajo mladinske organizacije in mladinski sveti na lokalni ravni pravno podlago za dialog z organi lokalnih skupnosti. Mladinski sveti lokalnih skupnosti so nosilci mladinskega dela in mladinskih politik, poleg tega pa so tudi subjekti javnega interesa v mladinskem sektorju na lokalni ravni.
Inštitut za mladinsko politiko je oblikoval potrebo po udeležbi mladinskih organizacij v enotni lokalni skupnosti. Lokalna skupnost mora mladim omogočati, da sodeluje v postopku odločanja. Da bi spodbudili delovanje Mladinskega sveta lokalnih skupnosti, sta Mladinski svet Slovenije in Inštitut za mladinsko politiko uvedla novo obliko usposabljanja – spletno usposabljanje za MSLS. Ciljne skupine portala so mladinski sveti lokalnih skupnosti, ki so v začetni fazi delovanja, dobro delujoči mladinski sveti, ki potrebujejo nova znanja za izboljšanje svojih dejavnosti, in druge mladinske organizacije.
V Nacionalnem programu za mladino 2013–2022 je poudarjen problem, da 11 slovenskih občin nima mladinske infrastrukture, zato so postavili prednostno podpodročje za izboljšanje infrastrukturnih dejavnosti v mladinskem sektorju. Nosilec tega ukrepa je Urad RS za mladino v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in mladinskim sektorjem. Eno od glavnih področij za spodbujanje politične udeležbe mladih je njihovo obveščanje. Poleg tega Nacionalni program za mladino postavlja prednostno področje spodbujanja informiranja in svetovanja v mladinskem sektorju. Eden od kazalnikov tega ukrepa je število informacijskih dejavnosti na lokalni ravni.
Partnerstva med formalnimi ponudniki izobraževanja, mladinskimi organizacijami in ponudniki mladinskega dela
Med formalnimi ponudniki izobraževanja, mladinskimi organizacijami in ponudniki mladinskega dela ne obstajajo nobena partnerstva, vsaj ne dolgoročna. Sodelovanje poteka večinoma na tak način, da mladinska organizacija pride v osnovno ali srednjo šolo, kjer predstavi svoje delo, program ali možnosti.
Za podporo oblikovanja takšnih partnerstev ni nobenih razpoložljivih javnih sredstev.
Podpora pobud za neformalno učenje s poudarkom na socialnih in državljanskih kompetencah
Na tej podlagi je Urad RS za mladino izvedel tri javne razpise. V tretjem javnem razpisu je izbiral dejavnosti na področju socialnih in državljanskih kompetenc mladih. Razpis je bil objavljen leta 2013, njegov namen pa je bil sofinanciranje projektov nevladnih organizacij v mladinskem sektorju, ki so bile namenjene razvoju socialnih in državljanskih kompetenc vsakega aktivnega udeleženca. Glavna področja so bila podpora in izvajanje neobičajne politične udeležbe mladih in spodbujanje ali krepitev stalnih mehanizmov posvetovanja z mladimi.
Urad za mladino je v letih 2016 in 2019 izvedel tudi dva javna razpisa na temo spodbujanja aktivnega državljanstva mladih (Javni razpis "Krepitev kompetenc mladih skozi aktivno državljanstvo za večjo zaposljivost"), vendar je bil namen teh dveh razpisov izboljšanje zaposljivosti mladih.
Trenutno ni nobenih nacionalnih programov za podporo učenja s poudarkom na socialnih in državljanskih kompetencah.
Zagotavljanje kakovosti/smernice kakovosti za neformalno učenje
V Sloveniji se je med januarjem 2010 in avgustom 2011 izvajal obsežen raziskovalni projekt Državljanska vzgoja za večkulturni in globalizirani svet (54). Interdisciplinarna projektna skupina je pregledala vsebino, koncepte, pristope, strategije in institucionalni okvir državljanske vzgoje z vidika sodobnih teorij državljanske vzgoje in pristopov, uporabljenih v drugih evropskih državah. Raziskava je pokazala, da slovenski pristop k državljanski vzgoji ni ustrezno obravnaval splošnega socialnega in političnega okolja ali težav, ki predstavljajo glavne izzive v 21. stoletju, in da učitelji niso imeli dovolj znanja in spretnosti. Ta raziskovalni projekt je privedel do predlogov, da bi sodobne globalne in večkulturne vsebine vključili v učne načrte državljanske vzgoje ter da bi zagotovili novo učno gradivo.
V publikaciji Zagotavljanje kakovosti priznavanja neformalno in priložnostno pridobljenega znanja, ki jo je izdalo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport leta 2012, je ocenjevanje neformalno pridobljenega znanja razdeljeno v pet korakov. Prvi korak je prepoznavanje, drugi je dokumentiranje, tretji je validacija, četrti je preskušanje, zadnji pa priznanje.
V zagotavljanju kakovosti/smernicah za prepoznavanje neformalnega učenja se v Slovenji uporabljata dve zakonsko urejeni metodi. V Sloveniji sta vzpostavljena dva osnovna namena priznavanja neformalnega znanja:
- za nadaljnje vključevanje v obstoječo formalno izobraževanje (nadaljevanje prekinjenega izobraževanja, spreminjanje smeri izobraževanja, nadaljevanje izobraževanja na višji ravni izobrazbe od dosežene),
- za priznavanje poklicnih kvalifikacij (NPK) na trgu dela.
Postopek priznanja neformalnega učenja poteka v več fazah: prepoznavanje, dokumentiranje, ocenjevanje, priznanje.
Podpora učiteljem
Učiteljem, trenerjem in mladinskim delavcem je na voljo več možnosti za nadgradnjo strokovnega znanja in nadaljnji razvoj socialnih in državljanskih kompetenc. Pobuda CIVICT (Pobuda za državljansko rabo informacijsko-komunikacijske tehnologije) je organizirala nekaj dogodkov za učitelje in študente državljanske vzgoje v okviru projektov Aktivni evropski državljani skozi šolo (ACES), Razvoj aktivnih državljanov Evrope skozi šolo (dACES) in Boj proti radikalizmu skozi aktivno državljanstvo Evrope v šolah (trACES). Udeleženci so po dogodku prejeli potrdilo o udeležbi.
Pobuda za državljansko rabo informacijsko-komunikacijske tehnologije je tudi izdala Izbrane teme iz državljanske vzgoje, celovit dokument, namenjen podpori učiteljem, ki poučujejo državljansko vzgojo.
Na spletni strani CIVICT je učiteljem, trenerjem in delavcem v neformalnem izobraževanju bila na voljo e-učilnica na prosto dostopni in odprti izobraževalni platformi (Moodle). E-učilnica je imela več kot 55 tem, ki so prirejene posameznim skupinam: osnovnošolski učitelji, srednješolski učitelji in mladinske organizacije. Evropska komisija je projekt označila kot
»zgodbo o uspehu«.
Mladinski center Dravinjske doline na svoji spletni strani tudi ponuja nekaj materialov.
Leta 2015 je Mladinska mreža MaMa sodelovala kot projektni partner v projektu Youth creating solutions for meaningful participation. V okviru projekta so se v sodelujočih državah izvedla štiri usposabljanja za mladinske voditelje. Namen projekta je bil izboljšati kvalifikacije voditeljev na področju vključevanja mladih, demokracije in človekovih pravic. V Sloveniji so voditelji raziskovali metode neformalnega učenja in aktivne udeležbe pri mladih. Glavni rezultat projekta je bila končna projektna publikacija.