Obstoj državne strategije

 

Na državni ravni ni uveljavljene koherentne strategije za ustvarjalnost in kulturo mladih.

 

Zadnja veljavna državna strategija na področju kulture je bil Nacionalni program za kulturo 2014–2017. Gre za strateški instrument načrta razvoja kulturne politike. Kljub temu pa program ne naslavlja ustvarjalnosti in kulture mladih, temveč ponuja splošno strategijo na področju kulture. Določeni ukrepi zajemajo tudi mladino, vendar pa noben ukrep ni namenjen posebej mladim. Sodelovanje in vzgoja mladih sta opisani v poglavju o vzgoji in usposabljanju na področju kulture. Nova Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2021–2028 je v pripravi.

 

Resolucija o nacionalnem programu za mladino 2013–2022 vključuje tudi poglavje o kulturi, ustvarjalnosti, dediščini in medijih, ki poudarja pomen sistematične kulturne vzgoje in pomen tega, da je kultura prisotna na vseh stopnjah šolanja in v celotnem izobraževalnem procesu ter da je otrokom in mladim dostopna javna kulturna infrastruktura. Toda aktualni Izvedbeni načrt Resolucije o nacionalnem programu za mladino 2013–2022 za leti 2020 in 2021 ne predvideva nobenega ukrepa/instrumenta na področju kulture in ustvarjalnosti.

 

 

Področje in vsebina

 

Resolucija o nacionalnem programu za mladino 2013–2022 naslavlja naslednje najpomembnejše prednostne ukrepe (in njihove kazalnike):

 

Cilj: Skrb za dostopnost kakovostne kulturne ponudbe in participacijo mladih v kulturi

1. Zagotoviti pogoje za krepitev participacije mladih v kulturi. Kazalniki: povečati delež kakovostnih programov in projektov, v katere so mladi aktivno vključeni, povečati delež programov in projektov, ki jih pripravljajo mladi (bodisi dijaki/študenti, zaposleni, samostojni kulturni delavci bodisi prostovoljci).
2. Zagotoviti mladim pogoje za boljšo dostopnost do kulturne dediščine in njihovo aktivno vključevanje v dediščinske projekte. Kazalniki: število izvedenih projektov, v katerih aktivno sodelujejo mladi vseh starosti z različnimi družbenimi ozadji v izobrazbi in varovanju kulturne dediščine, vključevanje različnih področij, nepremične, premične in žive dediščine v učni načrt (v okviru obveznih/izbirnih predmetov in obšolskih dejavnosti).
3. Zagotoviti pogoje za večjo dostopnost aktivnega kulturnega ustvarjanja za mlade v smislu kontinuirane oblike neformalnega izobraževanja za različna umetnostna področja. Kazalnik: število novih kakovostnih in stalnih oblik izobraževanja (število novih področij).
4. Zagotoviti prostorske in tehnične pogoje za umetniško ustvarjanje mladih (infrastruktura ipd.), za seznanjanje in ukvarjanje z dediščino. Kazalniki: povečano število primerno urejenih in umeščenih prostorov, kjer lahko mladi ustvarjajo in delujejo v umetniških dejavnostih, boljša geografska pokritost mladinskih centrov in drugih primerno urejenih prostorov za mlade.
5. Zagotoviti dostop do kulture mladini iz avtohtonih etičnih skupin, romske skupnosti in skupnosti iz Deklaracije Republike Slovenije o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji in drugih manjšin in ranljivih skupin, njihovo aktivno in ustvarjalno vlogo v razvoju svoje kulture, enakovredno sodelovanje v kulturnem življenju in kakovostno integracijo. Kazalnik: število kulturnih projektov, ki vključujejo mlade iz avtohtonih narodnih skupnosti, romske skupnosti, skupnosti iz Deklaracije ter drugih manjšin in ranljivih skupin.

 

Cilj: Skrb za pismenost v slovenskem jeziku, drugih maternih jezikih in tujih jezikih ter medijsko pismenost

6. Razvoj bralne pismenosti. Kazalniki: vse boljši rezultati mednarodnih raziskav pismenosti in rezultati državnih izpitov, ki zajemajo pismenost (srednješolska matura).
7. Promocija branja in načrten razvoj bralne kulture. Kazalnik: sodelovanje mladih v projektih bralne kulture: bralna značka, Cankarjevo tekmovanje in drugi bralni projekti (pismenost v družini ipd.).
8. Razvoj in promocija medijske pismenosti in priprava akcijskega načrta medijske pismenosti.

Kazalniki: snovanje izhodišč za vpeljevanje ukrepov za razvoj in promocijo medijske pismenosti, izvedba teh izhodišč, vpeljava medijske pismenosti v osnovnošolske in srednješolske programe ter priprava programov za vseživljenjsko učenje na področju medijske pismenosti.

9. Strokovna usposabljanja za strokovnjake na področju izobraževanja o bralni in medijski pismenosti ter inovativnih pristopih v vzgoji in likovni vzgoji, spodbujati raziskave, ki na tem področju potekajo na državni ravni. Kazalnik: število raziskav na tem področju.

 

Cilj: Kultura in ustvarjalnost sta v družbi prepoznana kot temelja splošne izobrazbe vsakega posameznika

10. Kulturno-umetnostna vzgoja dobi ustrezno mesto v celotnem vzgojno-izobraževalnem sistemu. Kazalnik: vključevanje različnih področij umetniške in kulturne dediščine v učni načrt (obvezni/izbirni predmeti).

Odgovorni organ za izvedbo strategije

 

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstvo za kulturo sodelujeta pri krepitvi sodelovanja mladih v kulturi in zagotavljanju pogojev za boljši dostop do kulturne ponudbe ter pri spodbujanju aktivnega vključevanja mladih v projekte kulturne dediščine.

 

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstvo za kulturo sodelujeta z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti pri omogočanju kulturnega ustvarjanja mladih v smislu večje dostopnosti neformalnega izobraževanja na različnih umetniških področjih in zagotavljanja prostorskih in tehničnih pogojev (infrastruktura ipd.) za umetniško ustvarjanje mladih, tudi mladih pripadnikov manjšinskih skupnosti ter ranljivih skupin.

 

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstvo za kulturo sodelujeta z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo, Pedagoškim inštitutom, Andragoškim centrom Republike Slovenije in Javno agencijo za knjigo Republike Slovenije pri krepitvi bralne pismenosti.

 

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstvo za kulturo sodelujeta z Zavodom RS za šolstvo in Javno agencijo za knjigo Republike Slovenije pri spodbujanju branja in sistematičnega razvijanja bralne kulture.

 

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstvo za kulturo sodelujeta z Zavodom RS za šolstvo pri krepitvi medijske pismenosti in pripravi akcijskega načrta za medijsko pismenost.

 

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za kulturo in Zavod RS za šolstvo sodelujejo z Javno agencijo za knjigo RS in Pedagoškim inštitutom pri usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju na področju bralne in medijske pismenosti ter na področju inovativnih pristopov v vzgoji in izobraževanju in umetnostni vzgoji ter pri podpori raziskovanju na nacionalni ravni.

 

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstvo za kulturo sodelujeta z Zavodom RS za šolstvo in Pedagoškim inštitutom na področju zagotavljanja ustreznega mesta kulturno-umetnostni vzgoji v izobraževalnem sistemu.

 

Na Ministrstvu za zunanje zadeve je ustanovljen Sektor za javno diplomacijo in mednarodno sodelovanje v kulturi. Sektor opravlja naloge na področju mednarodnega kulturnega sodelovanja, med drugim koordinira aktivnosti pri pripravi izvedbenih programov v kulturi in skrbi za promocijo slovenske kulture v tujini. V sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi, evropskimi in mednarodnimi institucijami sektor načrtuje in usklajuje aktivnosti na področju zunanje kulturne politike Republike Slovenije. Med delovnimi področji sektorja sta tudi skrb za vračanje umetniških del in skrb za umetniška dela, ki jih je Slovenija prejela iz nasledstva.

Spremembe zakona

V pripravi je nova Resolucija o Nacionalnem programu za kulturo 2021–2028