Skip to main content

YouthWiki Slovenija

Youthwiki
Slovenija

Slovenija

4. Socialna vključenost

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (2020/2021) se je število mladih v Sloveniji do leta 2019 hitro zmanjševalo. Od takrat je število mladih ostalo približno enako. Te demografske spremembe in značilnosti pomenijo, da je in bo z vidika dolgoročne stabilnosti in razvoja slovenske družbe pomen polne socialne vključenosti in aktivacije potencialov vsakega mladega človeka večji kot kadar koli prej. Kljub nižjim izdatkom za socialno zaščito (kot delež BDP) v primerjavi s povprečjem EU je Republiki Sloveniji doslej uspelo ohraniti razmeroma nizko stopnjo tveganja revščine ali socialne izključenosti.

 

Po podatkih Eurostata (2020) ima Slovenija drugo najnižjo stopnjo tveganja revščine ali socialne izključenosti med mladimi v EU, nižjo stopnjo ima le Češka.

 

V slovenski zakonodaji socialna vključenost mladih ni posebej opredeljena. Glavni nosilec socialnega vključevanja v Sloveniji je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je odgovorno za izvajanje ustreznih programov in imenovanje izvajalcev programov. Pri socialnem vključevanju mladih sodelujejo tudi slovenske občine.

 

V Sloveniji doslej ni bila sprejeta nobena posebna nacionalna strategija ali program za socialno vključevanje mladih. Resolucija o Nacionalnem programu za mladino 2013-2022 obravnava zmanjševanje revščine in socialno vključevanje mladih na več področjih politike, vključno z zaposlovanjem in trgom dela, izobraževanjem, stanovanji in zdravjem. Program ima več ukrepov/instrumentov in kazalnikov za njegovo izvajanje. Največji delež sredstev prihaja iz državnih in občinskih virov ali iz lastnih sredstev nevladnih organizacij. Urad Republike Slovenije za mladino in drugi pristojni nadzorni organi spremljajo namensko porabo sredstev.

 

Dostop do stanovanj za mlade v Sloveniji je omejen zaradi številnih strukturnih dejavnikov, ki vključujejo omejeno ponudbo in cenovno (ne)dostopnost stanovanj za prodajo ali najem. Drug omejujoč dejavnik je finančni položaj mladih, ki je povezan z njihovo zaposlitvijo; ker so mladi na začetku svoje poklicne poti, imajo nižje dohodke in so pogosto zaposleni za določen čas.