Glavni trendi v ustvarjalnosti mladih in sodelovanju v kulturi
Kulturne ustanove tako na državni kot na lokalnih ravneh mladim nudijo dostop do prostorov, kjer lahko mladi ustvarjalno preživljajo svoj prosti čas. Ponujajo jim številne kulturne dejavnosti, v katere se lahko mladi vključujejo in v njih aktivno sodelujejo. Veliko tovrstnih aktivnosti je finančno dostopnih z državno ali lokalno finančno podporo in/ali prek prostovoljnega dela umetnikov in strokovnih delavcev v kulturnih ustanovah.
Večja razvojna raven posameznih ustanov in objektov, namenjenih predvsem mladim, je še danes značilna le za večja mestna središča. Kot že znano, pa po drugi strani v preostali Sloveniji lokalni mladinski centri predstavljajo praktično edino obliko mladinske infrastrukture in zagotavljajo večino aktivnosti za mlade.
V Sloveniji je na področju kulture zaposlenih 4,9 % vseh zaposlenih oseb, medtem ko je povprečni odstotek tovrstnih zaposlitev v EU 3,7 %. Podobna razlika med Slovenijo in povprečjem EU je tudi v starostni skupini od 15 do 19 let. V Sloveniji je v kulturi zaposlenih 5,0 % vseh zaposlenih oseb, starih od 15 do 19 let, medtem ko je ta odstotek v EU 3,6 % (glej podatke).
Tako kot številne druge države se tudi Slovenija sooča s pomanjkanjem podatkov o ustvarjalni in kulturni industriji. Statistični urad Republike Slovenije ne spremlja kulture kot panoge, zaradi česar jo težje podrobneje analizirajo ali primerjajo v mednarodnem merilu, da o raziskavi trendov in politik, povezanih z mladimi, niti ne govorimo.
Glavni pojmi
Samozaposleni v kulturi so ustvarjalci, vključeni v neodvisni strokovni poklic v kulturi. Status je pravno urejen z Uredbo o samozaposlenih v kulturi. Za mnoge umetnike je to dolgoročna oblika zaposlitvenega statusa.
Ljubiteljska kultura in njena organiziranost v Sloveniji je edinstven pojav v primerjavi z ostalimi evropskimi državami. Približno 110.000 ljudi dela v različnih kulturnih društvih po državi, pri čemer letno organizirajo okoli 25.000 dogodkov za skupno 4 milijone obiskovalcev. Na ljubiteljski ravni deluje več (akademskih) pevskih zborov, folklornih skupin, gledaliških skupin ipd. Vse deluje na osnovi prostovoljstva in je dostopno širši populaciji. Ključna krovna organizacija, ki povezuje številne akterje na področju ljubiteljske kulture je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, ki tudi nudi sofinanciranje številnim kulturnim projektom.