Obstoj državne strategije  

 

Slovenija ni uvedla nacionalne strategije, ki bi posebej obravnavala prostovoljstvo mladih, je pa Ministrstvo za javno upravo na podlagi Zakona o prostovoljstvu pripravilo Strategijo razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva do leta 2023, ki je bila sprejeta leta 2018.

 

Nadalje, Resolucija o Nacionalnem programu za mladino 2013–2022 uvaja prostovoljstvo mladih in spodbujanje prostovoljstva mladih kot svoj pomemben cilj, zlasti z vidika izobraževalnega potenciala in njegovega prispevka k razvoju lokalnih skupnosti. Poudarja prostovoljske dejavnosti med mladimi kot eno od osmih ključnih področij, ki jih je treba spodbujati in razvijati. Med prednostnimi usmeritvami programa je spodbujanje prostovoljstva med mladimi in zmanjšanje deleža mladih, ki se nikoli ne vključujejo v prostovoljske dejavnosti.

 

Nacionalni program za mladino v zvezi s prostovoljstvom mladih ne vsebuje ciljev in ukrepov, pomembnih za "vključujoče prostovoljstvo", prav tako niso opredeljene posebne ciljne skupine, katerih udeležbo v prostovoljskih dejavnostih bi bilo treba spodbujati.

 

V Sloveniji nimamo posebnega zakona o mladinskem prostovoljstvu, le Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju, ki uvaja mladinsko prostovoljstvo kot eno od temeljnih področij mladinske politike. Prostovoljstvo je bilo sicer uzakonjeno leta 2011, ko so poslanci slovenskega parlamenta soglasno sprejeli Zakon o prostovoljstvu. Zakon ureja širše področje družbeno koristnega delovanja posameznikov in prostovoljskih organizacij, ki s svojim delovanjem, znanjem in izkušnjami pomembno prispevajo k dvigu življenjskega standarda posameznikov in družbe kot celote. Sistemska ureditev prostovoljstva med drugim odpira priložnosti za brezposelne osebe na področju prostovoljstva. Glavni cilj zakona je zagotoviti pregled nad organiziranim prostovoljstvom in določiti podlage za sistemsko vrednotenje in razvoj prostovoljskega dela ter določiti vlogo države pri spodbujanju, razvoju in sistemski podpori prostovoljstva.

 

Zakonu iz leta 2011 so sledili nekateri drugi zakonodajni dokumenti, ki natančneje opredeljujejo izvajanje zakona, določajo področja prostovoljskega dela in podrobno urejajo obseg nagrajevanja prostovoljcev in prostovoljskih organizacij. Ti dokumenti vključujejo:

 

• Pravilnik o področjih prostovoljskega dela in vpisniku (Uradni list RS, št. 48/11,

60/11, s spremembami in dopolnitvami)

• Uredba o nagradi in priznanjih za prostovoljstvo (Uradni list RS, št. 62/11)
• Pravila, ki urejajo način dela Odbora Republike Slovenije za podelitev državnih priznanj na področju prostovoljstva, določenih v Zakonu o prostovoljstvu (Uradni

list RS, št. 10/11, 16/11 s spremembami in dopolnitvami ter 82/15)

 

Leta 2015 je bila sprejeta sprememba Zakona o prostovoljstvu, ki je poenostavila poročanje o opravljenem prostovoljskem delu, odpravila dodatna administrativna bremena in olajšala opravljanje prostovoljskega dela v javnih subjektih ali pri zasebnikih, ki opravljajo javno službo. Zakon o prostovoljstvu je sestavljen iz osmih delov.

 

Prvi del zakona opredeli cilj in definicijo prostovoljstva.

Drugi del zakona vključuje koncepte in izraze, vključno s prostovoljstvom, prostovoljci in prostovoljskimi organizacijami.

 

Tretji del zakona predstavi načela prepovedi diskriminacije na področju organiziranega prostovoljstva, varstva uporabnikov prostovoljskega dela, prepovedi izkoriščanja prostovoljcev, varstva otrok in brezplačnosti prostovoljstva.

 

Četrti del zakona določa pogoje za prostovoljsko delo, vključno z dogovorom o prostovoljskem delu in njegovo vsebino, smernice za uporabo Obligacijskega zakonika ter prekinitev in odpoved pogodbe. Organizacija, ki gosti prostovoljce, mora vzpostaviti evidenco prostovoljcev in prostovoljskih aktivnosti ter izdati potrdilo o priznavanju prostovoljskih izkušenj.

 

Peti del zakona opredeljuje pravice in obveznosti prostovoljcev in prostovoljskih organizacij pri izvajanju organiziranega prostovoljskega dela. Vključuje člene o pravicah in obveznostih prostovoljcev, možnostih za pritožbe prostovoljcev in potrebne korake za oceno pritožbe, zavarovanju prostovoljca za primer brezposelnosti, obveznostih prostovoljskih organizacij in njihovi odgovornosti za kakršno koli nastalo škodo. Predpisuje tudi smernice za primerno usposabljanje, zahtevano mentorstvo in predvideva nagrado za izjemne dosežke prostovoljca.

 

Šesti del zakona opisuje spodbujanje razvoja in spremljanje organiziranega prostovoljstva. Predvideva trajnostni razvoj prostovoljskega dela na področju izobraževanja, novo strategijo prostovoljskega dela in podporo za promocijo in razvoj prostovoljskega dela. Poleg tega določa vpisnik prostovoljskih organizacij v uradni register prostovoljskih organizacij in njihovo odgovornost poročanja. Predstavlja tudi odbor in smernice za predlaganje nagrad za prostovoljce in opredeljuje financiranje za nagrade, ki mora biti zagotovljeno v državnem proračunu, ter vključuje možnost nagrajevanja s strani lokalnih skupnosti.

 

Določene so končne določbe, odgovornosti in spremljanje izvajanja zakona, vključno s kazenskimi določbami.

 

Zakon ne vključuje etične note, prostovoljsko delo se smatra kot družbeni fenomen, ki je vključen v družbo. Zakon se osredotoča na organiziranje prostovoljskega dela, vključno s pogoji za prostovoljske organizacije ter pravicami in odgovornostmi ključnih akterjev.

 

Poleg tega se nekateri strateški javni dokumenti nanašajo na prostovoljstvo (vendar ne specifično na prostovoljstvo mladih)

 

Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020 poudarja, da vlada podpira razvoj prostovoljskega dela. Z vzpostavitvijo enotnega sistema socialnega varstva in spodbujanjem razvoja prostovoljskega dela, dobrodelnih organizacij, samopomoči in donatorstva naj bi država zagotovila boljšo neposredno finančno podporo in spodbujala razvoj nevladnih organizacij ter zasebnega sektorja.

 

Resolucija o Nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014–2023 posebej omenja podporo za usposabljanje prostovoljcev. Prostovoljsko delo je omenjeno tudi kot eden od načinov za financiranje športov.

 

V skladu z Resolucijo o Nacionalnem programu na področju prepovedanih drog 2014–2020 bi moralo prostovoljsko delo, ki ga izvajajo nevladne organizacije, postati skupni preventivni ukrep na tem področju tako v lokalni skupnosti kot v civilni družbi.

 

Drugi uradni dokumenti s smernicami o prostovoljstvu mladih

 

Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju, ki ga je 18. maja 2010 sprejel Državni zbor Republike Slovenije, uvaja mladinsko prostovoljstvo kot eno od področij izvajanja mladinske politike.

 

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in Zakon o gimnazijah, ki ju je februarja 1996 sprejel Državni zbor Republike Slovenije, ter Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju iz leta 2006 zagotavljajo ustrezen prostor za prostovoljske dejavnosti. V splošnih in poklicnih srednjih šolah je organizirano prostovoljno (socialno) delo del obveznih izbirnih vsebin. Prostovoljno delo je izbirna dejavnost tudi v osnovnih šolah.

 

Nevladna organizacija Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva, v okviru nacionalne mreže šolam še naprej nudi strokovno pomoč pri usposabljanju prostovoljcev.

 

Različne vidike prostovoljstva, vendar ne posebej prostovoljstva mladih, urejajo tudi drugi zakoni. Na splošno obstaja približno 25 pravnih predpisov, ki se nanašajo na prostovoljce in prostovoljstvo. Ti vključujejo: Zakon o socialnem varstvu, Zakon o invalidskih organizacijah, Zakon o humanitarnih organizacijah, Zakon o Rdečem križu Slovenija, Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, Zakon o gasilstvu, Zakon o preskrbi s krvjo, Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o varstvu kulturne dediščine, Zakon o tujcih, Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju itd. Obstajajo tudi specifični zakoni, ki zadevajo prostovoljce v športu, kulturi in socialnem varstvu.

 

Področje in vsebina

 

Strategija razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva do leta 2023 je bila sprejeta maja 2018. Ključni cilji, ki jih strategija zasleduje, so:

 

• vzpostavitev podpornega okolja za delovanje in razvoj nevladnih organizacij;
• vzpostavitev dolgoročnega financiranja nevladnih organizacij;
• okrepiti vlogo NVO pri načrtovanju in izvajanju javnih politik na lokalni in nacionalni ravni;
• okrepiti sodelovanje NVO in gospodarstva ter vzpostaviti medsektorska partnerstva (gospodarstvo, NVO, javna uprava);
• spodbujanje preglednosti, integritete in odgovornosti nevladnih organizacij;
• spodbujanje solidarnosti in kakovostnega prostovoljstva ter razvoj različnih oblik prostovoljstva na lokalni in nacionalni ravni.

 

Strategija komajda vključuje mlade, zato je ne moremo šteti za strategijo mladinskega prostovoljstva, vendar pa sistematično obravnava prostovoljstvo v Sloveniji kot celoto.

 

Poleg tega je bila priprava nacionalne strategije za razvoj nevladnega sektorja in prostovoljstva usklajena s spodnjimi dokumenti:

 

• Koalicijski sporazum o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije 2014–2018,
• Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014–2020 in Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020,
• Zakon o prostovoljstvu,
• Strategija razvoja javne uprave 2015–2020,
• Strategija razvoja lokalne samouprave,
• Strateški okvir Slovenija 2050.

 

Odgovorni organ  

 

Ministrstvo za javno upravo je bilo odgovorno za usklajevanje priprave Strategije razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva do leta 2023. Državni zbor je strategijo sprejel leta 2018.

 

Zadevna ministrstva poročajo Uradu za mladino, saj sta spremljanje in vrednotenje Nacionalnega programa za mladino v njegovi pristojnosti. Vmesno poročilo je treba Državnemu zboru predložiti vsaka tri leta, končno poročilo pa po izteku veljavnosti programa. Pristojni javni organ za izvajanje Resolucije o nacionalnem programu za mladino 2013-2022 je Urad Republike Slovenije za mladino.

 

Spremembe/posodobitve

 

Resolucija o nacionalnem programu za mladino 2013–2022, ki bi vsebovala sklice na prostovoljstvo mladih, še ni bila pripravljena.

Strategija razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva do leta 2023 je bila sprejeta leta 2018 in še ni bila popravljena.

Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2022-2030 je v pripravi.