Struktura odločanja

 

Nacionalna raven 

 

Vlada 

 

Vlada Republike Slovenije predlaga Nacionalni program za mladino v sprejem Državnemu zboru. To je glavni dokument, ki oblikuje namen mladinske politike in določene ukrepe politike. 

 

Koordiniranje mladinske politike se delegira Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport (Urad za mladino), vendar je izvedba različnih ukrepov odgovornost pristojnih ministrstev: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za obrambo, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za pravosodje.

 

Urad Republike Slovenije za mladino znotraj Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport v skladu z Zakonom o javnem interesu v mladinskem sektorju kot neodvisen organ izvaja naslednje naloge: 

• pripravlja uredbe in ukrepe na področju mladinskega sektorja,
• zagotavlja finančno pomoč za mladinske programe in programe za mladino,
• zagotavlja in izvaja nadzor nad izvedbo uredb in ukrepov v mladinskem sektorju,
• spremlja razmere mladine in učinek ukrepov v mladinskem sektorju,
• sodeluje z odgovornimi organi in drugimi subjekti v mladinskem sektorju,
• sodeluje pri zastopanju države v telesih Evropske unije in Sveta Evrope na mednarodni ravni v zadevah, povezanih z mladino, in
• opravlja druge naloge v skladu z zakonodajo.

Parlament

Državni zbor sprejema nacionalne mladinske politike in nadzira organe, ki jih izvajajo. Sprejel je Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju in na podlagi tega zakona tudi Resolucijo o Nacionalnem programu za mladino 2013–2022 (državna strategija za mladino), obenem pa tudi nadzira izvajanje resolucije s pregledovanjem evalvacijskih poročil. 

 

Državni zbor je ustanovil tudi odbor, ki je med drugim odgovoren tudi za mladinska vprašanja. Ta odbor obravnava zakonodajne predloge in vprašanja, povezana s predšolskim, osnovnošolskim, srednješolskim in visokošolskim izobraževanjem, izobraževanjem odraslih, znanostjo in raziskovanjem, informacijsko družbo, elektronskimi komunikacijami, športom, mladino in njeno vlogo ter položajem v družbi, spodbujanjem aktivnega državljanstva pri mladih, vprašanja, povezana s trajnostnim in stabilnim financiranjem mladinske politike in druga vprašanja ki jih rešuje ustrezno ministrstvo na tem področju.

 

 

Lokalna raven 

 

Ustava opredeljuje občine kot lokalne samoupravne skupnosti, ki se načeloma financirajo iz lastnih virov (zbrani davki, dajatve, dohodki iz premoženja), medtem ko državne subvencije podpirajo gospodarsko šibke občine. Skladnost organov občin nadzirajo državni organi.

 

Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju določa, da lokalne skupnosti izvajajo mladinsko politiko na lokalni ravni v skladu s svojimi interesi, potrebami, zmožnostmi in okoliščinami, na primer številom in strukturo prebivalcev, gospodarsko močjo ter prostorsko in kadrovsko zmogljivostjo v mladinskem sektorju. Lokalne skupnosti lahko izvajajo mladinsko politiko na lokalni ravni, tako da sprejmejo lokalne programe za mladino, vzpostavijo delovni ali posvetovalni organ za mladinska vprašanja, finančno podprejo programe v mladinskem sektorju in izvajajo druge ukrepe v mladinskem sektorju.

 

Vloga lokalnih skupnosti v razvoju mladinskih politik se razlikuje in je odvisna od velikosti posamezne skupnosti. Mestna občina Ljubljana, slovenska prestolnica, ima tako strukturo mestne uprave (urad za mladino), ki zagotavlja javne razpise (za mladinske programe, projekte, informacijsko omrežje, mednarodne dejavnosti), mladinske raziskave, mreženje NVO v mladinskem sektorju, informacijsko omrežje za mlade, izobraževalne programe in usposabljanja za mladinske delavce in opolnomočenje mladinskih nevladnih organizacij. Leta 2015 je svet Mestne občine Ljubljana sprejel mladinsko strategijo za obdobje 2016-2025. 

 

Manjše skupnosti tesno sodelujejo z mladinskimi centri, ki prevzemajo del nalog, ki bi jih morala zagotoviti lokalna skupnost. Ker večina lokalnih skupnosti nima urada za mlade, je sodelovanje med lokalnimi oblastmi in mladinskimi centri ključnega pomena. 

 

 

Glavne teme

V skladu z Zakonom o javnem interesu v mladinskem sektorju je mladinska politika usklajen nabor ukrepov različnih sektorskih javnih politik z namenom spodbujanja in lajšanja vključevanja mladih v gospodarsko, kulturno in politično življenje skupnosti s primernimi podpornimi mehanizmi za razvoj mladinskega dela in delovanja mladinskih organizacij, ki se izvaja v sodelovanju z avtonomnimi in demokratičnimi predstavniki mladinskih organizacij ter strokovnih in drugih organizacij. 

 

Mladinska politika se izvaja na naslednjih področjih: 

 

• avtonomija mladih,
• neformalno učenje in usposabljanje ter povečevanje kompetenc mladih,
• dostop mladih do trga dela in razvoj podjetništva pri mladih,
• skrb za mlade z manj priložnostmi v družbi,
• prostovoljstvo, solidarnost in medgeneracijsko sodelovanje mladih,
• mobilnost mladih in mednarodna integracija,
• spodbujanje zdravega življenjskega sloga in preprečevanje različnih oblik odvisnosti pri mladih,
• dostop mladih do kulturnih dobrin ter spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti pri mladih,
• udeležbo mladih pri upravljanju javnih zadev v družbi.

Resolucija Nacionalnega programa za mladino 2013–2022 vsebuje naslednja načela:

• z izobraževanjem in usposabljanjem, tako formalnim kot neformalnim, zagotoviti mladim boljše možnosti,
• na podlagi politike zaposlovanja omogočiti mladim zagotovitev lastne ekonomske in socialne varnosti ter jim tako omogočiti pogoje za lažje osamosvajanje,
• zagotoviti mladim udeležbo pri zanje pomembnih javnih politikah (na vseh družbenih področjih) in resničen vpliv na odločanje o njih,
• nameniti posebno pozornost zagotavljanju enakih možnosti med spoloma in preprečevanju diskriminacije,
• nameniti posebno pozornost dejavnikom tveganja, ki povzročajo revščino in socialno izključenost med mladimi,
• slediti načelom trajnostnega razvoja,
• slediti načelom medgeneracijskega sodelovanja oziroma zagotoviti večjo medgeneracijsko solidarnost,
• nameniti posebno pozornost zdravju in dobremu počutju mladih ter neenakostim v zdravju,
• zagotoviti mladim varen začetek poklicne poti.

 

Resolucija o Nacionalnem programu za mladino opredeljuje tudi ključne smernice mladinske politike v Sloveniji: 

 

• ciljno in stalno vlaganje virov in pozornosti v mlade in njihovo avtonomijo,
• zagotavljanje, da so mladi prioritetna družbena skupina v vseh sektorskih javnih politikah,
• vzpostavljanje medsektorskega sodelovanja za izvajanje mladinske politike,
• združevanje koncepta ciljne skupine, ki vključuje mlade od 15 do 29 let, ki mora biti opredeljena kot prikrajšana skupina v vseh javnih politikah,
• udeležba mladih v strateškem načrtovanju, ocenjevanju in izvajanju mladinske politike na lokalni in državni ravni,
• zagotavljanje pogojev za učenje in priložnosti za mlade, da razvijejo spretnosti in kompetence za celotno vključitev v trg dela in civilno družbo ter povečajo svoje sposobnosti, da se zoperstavijo kakršnim koli potencialnim socialnim, gospodarskim ali okoljskim tveganjem, in zagotavljanje pogojev za formalno, neformalno in priložnostno učenje prek izboljšanih mehanizmov za prepoznavanje in potrjevanje takega učenja v nacionalnih okvirih kvalifikacij,
• zagotavljanje učinkovitega spremljanja določb o mladinski politike in odpravljanje njenih slabosti,
• spodbujanje razvoja mladinskih strategij in programov na lokalni ravni.

 

Svet Vlade Republike Slovenije za mladino je za učinkovito izvajanje mladinske politike v Sloveniji in določb Nacionalnega programa za mladino ustanovil štiri različne delovne skupine za obravnavo najpomembnejših tem za razvoj mladinske politike v Sloveniji: 

 

• priprava in spremembe Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju,
• spremljanje Nacionalnega programa za mladino,
• kohezijska politika in uporaba evropskih sredstev za ukrepe mladinske politike,
• politike, ki spodbujajo kakovost vajeništva in pripravništva mladih.

 

Za izbiro tem za Resolucijo o Nacionalnem programu za mladino je podlaga tudi raziskava Mladina 2010, ki se osredotoča na vlogo mladih v Sloveniji in je bila objavljena leta 2011. 

 

Četrti člen Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju opredeljuje mlade z manj priložnostmi v družbi kot posebno ciljno skupino. Poleg tega Resolucija o Nacionalnem programu za mladino 2013–2022 opredeljuje potrebo po osredotočanju na mlade z manj priložnostmi v zvezi s štipendijami, mladinskim delom in socialno vključenostjo. Resolucija pri opredeljevanju svojih prioritet pod naslovom Socialna vključenost (6. poglavje) še posebej izpostavlja položaj mladih z manj priložnostmi, ki se soočajo s socialno izključenostjo, kjer so izrecno omenjeni posamezniki s posebnimi potrebami in romska mladina.

 

Državna agencija za mlade 

 

V Sloveniji ni nobene državne agencije za mlade.

 

Spremljanje in ocenjevanje politike

 

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport zagotavljata spremljanje in ocenjevanje rezultatov politike, ki jih opredeljuje Nacionalni program za mladino 2013–2022. Uspeh izvedbenega načrta Nacionalnega programa za mladino se meri z kazalniki (vpliva), ki so zasnovani za vsak ukrep, ki ga je treba izvesti. Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju v 16. členu, 6. odstavku, navaja: Vlada bo vsaka tri leta Državnemu zboru predložila delno poročilo o izvedbi Nacionalnega programa za mladino z ocenjenimi rezultati, končno poročilo pa bo predložila po izteku veljavnosti Nacionalnega programa za mladino. Državni zbor bo upošteval poročilo in pripravil svoje stališče v zvezi z njim.

Urad Republike Slovenije za mladino tudi spremlja izvedbo Nacionalnega programa za mladino. 

Po raziskavi Mladina 2000 ni bilo nobene poglobljene raziskave, ki bi sistematično in celovito raziskovala mladino in njen položaj, dokler ni bila objavljena raziskava Mladina 2010 : Družbeni profil mladih v Sloveniji. Po tem sta bili objavljeni še dve podobni raziskavi: Matrika ukrepov državnih organov na področju mladinske politike in Slovenska mladina 2013.. Leta 2021 je bila objavljena zadnja poglobljena raziskava o položaju mladih v Sloveniji Mladina 2020: Položaj mladih v Sloveniji. Pričakovati je, da bodo njeni izsledki vplivali na pripravo novega nacionalnega programa za mladino, saj se trenutni program izteče v letu 2022. Študije so pokrivale vsa področja, ki so pomembna za mlade.

 

 

Zaposlitev:

Zavod za zaposlovanje, Statistični urad Republike Slovenije ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti redno izvajajo analize in raziskave, tudi na področju mladine. Te organizacije tudi pomagajo posodabljati podatke o zaposlovanju (mladih). Leta 2019 je bil na podlagi raziskave, ki jo je financirala fundacija Friedrich Ebert Stiftung, objavljen dokument Slovenska mladina 2018/2019, v katerem so predstavljeni rezultati analize različnih vidikov življenja mladih, vključno z zaposlovanjem, slovenski podatki pa so primerjani s povprečjem EU. Leta 2021 so bili objavljeni izsledki nacionalne raziskave Mladina 2020, raziskave o položaju mladih v slovenski družbi. Eno izmed ključnih preučevanih področij je bilo tudi zaposlovanje (in podjetništvo) mladih.

Mladinski svet Slovenije spremlja izvajanje Nacionalnega programa za mladino 2013–2022 in ukrepov v skladu z Jamstvom za mlade. Izvajanje Nacionalnega programa za mladino 2013–2022 bi sicer moralo biti enostavno spremljati zaradi natančno opredeljenih kazalnikov. Odbor Državnega zbora, ki je odgovoren za mladino, je določil, da mora Urad za mladino (ali pristojno ministrstvo) dvakrat letno poročati v zvezi z izvajanjem programa. Poročilo je vezano na posamezni izvedbeni načrt Nacionalnega programa za mladino. 

Poročila o izvajanju Jamstva za mlade 2014–2015 povzemajo ključne statistične podatke, ki vključujejo tako tehnične kot finančne vidike uspešnosti vsakega posameznega ukrepa. Predstavniki mladih so v posebnem poglavju poročila predstavili svoj pogled na izvajanje Jamstva za mlade. Svetovalci za mlade na Zavodu za zaposlovanje so prav tako predstavili svoje mnenje, saj so vsak dan v stiku z nezaposlenimi mladimi in z njimi nenehno poskušajo premagati izzive, povezane z zaposlovanjem. Zadnji del poročila vsebuje zaključke in priporočila glede nadaljnjih ukrepov.

 

 

Socialna vključenost:

Leta 2021 je Inštitut RS za socialno varstvo objavil Zaključno poročilo o izvajanju in doseganju ciljev Resolucije o Nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020. Poročilo med drugim ugotavlja, da se je stopnja delovne aktivnosti med mladimi (25–29 let) iz 45,9 % v letu 2015 povišala na 52,3 % v letu 2019. Mladi so sicer v veliki meri prekarno zaposleni, kar vpliva na tvegane življenjske poteke, in poročilo ugotavlja, da Resolucija teh tveganj ni dovolj naslovila, da bi mladim zagotovila primerno socialno varnost.

Sektor za enake možnosti je sofinanciral tudi raziskovalni projekt z naslovom Posledice diskriminacije na družbeno, politično in socialno vključenost mladih v Sloveniji: analiza glede na spol, spolno usmerjenost ter etnično pripadnost, ki je bil izveden leta 2008. Cilj projekta je bil na podlagi analiz oblikovati »predloge za oblikovanje in izboljšave protidiskriminacijskih politik na področju socialne zaščite, zmanjševanja družbene izključenosti in socialne ogroženosti ter preprečevanja diskriminacije na podlagi analiziranih osebnih okoliščin«.

 

Leta 2011 je Urad Republike Slovenije za mladino financiral dve analizi razmer, ki sta jih izvedli organizaciji Mladinska mreža MaMa in Pohorski Bataljon. Organizaciji sta pregledali delovanje in učinke mladinskih centrov in organizacij na področju mladine v Sloveniji: »Mladinski centri v Sloveniji« in »Analiza stanja in potencialov na nevladnem mladinskem področju v Sloveniji«. Leta 2012 je Mladinski svet Slovenije objavil svojo analizo delovanja in vplivov državnih mladinskih organizacij. Statistični urad Republike Slovenije je tudi izvedel raziskavo (npr. glede tveganja družbene izključenosti v povezavi s prihodki in revščino.