V uvodnem poglavju je podan pregled upravljanja mladinske politike v Sloveniji. Področje mladine ureja več pravnih aktov. Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju lahko štejemo za najobsežnejši in najbolj zavezujoč uradni dokument, ki obravnava potrebe in/ali pravice mladih ter določa način reševanja mladinskih vprašanj. Določa javni interes v mladinskem sektorju in način njegovega izvajanja. Zakon določa Urad Republike Slovenije za mladino kot javni organ, pristojen za področje mladine. Določa tudi njegove pristojnosti.

Resolucija o Nacionalnem programu za mladino 2013–2022 služi kot krovni strateški javni dokument oziroma izvedbeni načrt, ki združuje glavne usmeritve pri oblikovanju politike na področju mladine na nacionalni ravni. Je tematsko vodilo za mladinske politike in programe. Za izvajanje nacionalnega programa so odgovorna pristojna ministrstva, Urad Republike Slovenije za mladino pa je odgovoren za koordinacijo izvajanja programa prek izvedbenih načrtov.

Vlada Republike Slovenije je leta 2009 ustanovila Svet Vlade RS za mladino skot medsektorsko sodelovalno telo. Svet Vlade RS za mladino je ustanovil 4 različne delovne skupine, ki obravnavajo najpomembnejše teme za razvoj mladinske politike v Sloveniji. Te delovne skupine lahko obravnavamo kot mehanizem za spodbujanje medsektorskega sodelovanja, saj v njih sodelujejo predstavniki različnih ministrstev.

V Sloveniji ni nacionalnih raziskovalnih mrež na področju mladine, vendar Urad RS za mladino sodeluje z različnimi skupinami raziskovalcev. Poleg Urada RS za mladino obstajajo tudi drugi javni in poljavni organi, ki zbirajo podatke in znanje o mladih.

Razen evropskega sodelovanja na področju mladine Slovenija ne sodeluje z drugimi državami EU ali državami kandidatkami za članstvo v EU. Najpomembnejši instrument za spodbujanje evropskega in mednarodnega sodelovanja mladih v Sloveniji je program Erasmus+, program Mladi v akciji.