Obstoj državne strategije za izboljšanje udeležbe mladih v politiki in civilni družbi

 

V Sloveniji ni specifične strategije za izboljšanje udeležbe mladih. Do nedavnega je bila udeležba mladih v Sloveniji relativno neurejena z zakonodajo. Nacionalni program za mladino 2013–2022, ki ga je leta 2013 sprejel Državni zbor Republike Slovenije, je pokril vsa pomembna področja, tako da ni bilo potrebe po posebnih sektorskih strategijah. Ena od ključnih usmeritev Nacionalnega programa za mladino je bila zagotovitev udeležbe mladih v (zanje) pomembnih javnih politikah na vseh področjih družbe, tako da imajo resničen vpliv na odločitve. Tako so ukrepi za izboljšanje udeležbe v politiki in civilni družbi med mladimi vključeni v Nacionalnem programu za mladino. Vprašanje udeležbe je bilo obravnavano v petem prednostnem področju z naslovom 'Mladi in družba ter pomen mladinskega sektorja', ki je nato razdeljeno v pet podpodročij. Dokument velja do leta 2022.

 

Izveden je bil tudi Program za otroke in mladino 2006‒2016 (POM). Imel je dva cilja: povečanje stopnje političnega vključevanja mladih ter spodbujanje udeležbe (tj. dostop do informacij) in učenje o udeležbi. Ti cilji so bili doseženi prek različnih strategij.

 

Področje in vsebina

 

Nacionalni program za mladino

Eden od ciljev Nacionalnega programa za mladino 2013–2022 je Spodbujanje participacije in zastopanosti mladih žensk in moških (6.2.1). Kriterij za izpolnjevanje tega cilja je izboljšanje udeležbe mladih na volitvah na vseh ravneh. Hkrati je cilj zmanjšati delež mladih (starih od 18 do 29 let), ki ne glasujejo v volitvah na vseh ravneh (npr. 39,7 % leta 2008 v Sloveniji, medtem ko je bilo povprečje v EU po podatkih Evropske študije vrednot 28,2 %).

 

Pričakovan razvojni učinek je povečana udeležba mladih pri upravljanju družbenih zadev. 

Pet glavnih prednostnih podpodročij je navedenih spodaj:

 

1. Spodbujanje konvencionalne politične participacije mladih, z upoštevanjem načela uravnotežene zastopanosti spolov. Financiranje bo zagotovljeno z razpoložljivimi sredstvi proračuna Republike Slovenije in lokalnih občin. Zagotavljanje udeležbe mladih je ključnega pomena za uspešno in konstruktivno vključevanje mladih v življenju družbe. Z udeležbo mladih se učijo tudi o demokraciji in delovanju trenutnega političnega sistema ter pridobivajo spretnosti, potrebne za delujočo demokracijo, npr. posvetovanje, pogajanje, lobiranje itd. Z lastno udeležbo v postopkih odločanja v otroštvu in zgodnji mladosti lahko dobijo predstavo o tem, kako poteka javno (politično) odločanje. V vsakem primeru je udeležba mladih več kot le učenje, saj morajo mladi dejansko imeti glas v odločanju.

 

2. Spodbujanje in podpiranje nekonvencionalne politične participacije mladih.

Financiranje bo zagotovljeno z razpoložljivimi sredstvi proračuna Republike Slovenije in lokalnih občin. Zakonodaja ureja različne možnosti za aktivno sodelovanje mladih pri upravljanju javnih zadev, ki se jih mladi zaradi nezanimanja ali nezadostne informiranosti ne poslužujejo v zadostni meri. Zato je treba nameniti posebno pozornost spodbujanju ozaveščenosti in informiranju mladine ter spodbujanju njihovega aktivnega sodelovanja v naslednjih že uveljavljenih oblikah participacije, urejenih s predpisi:

• možnosti aktivnega sodelovanja v zakonodajnem postopku (na podlagi Resolucije o normativni dejavnosti, IPP, predlagamvladi.si, E-uprava itd.,), kjer ni omejitev glede sodelovanja,
• različne oblike organiziranosti oziroma tipov organizacij v mladinskem sektorju, v katere se združujejo mladi (mladinski centri, mladinski sveti lokalnih skupnosti, nacionalne mladinske organizacije).

 

3. Spodbujanje in krepitev stalnih mehanizmov posvetovanj z mladimi.

Financiranje bo zagotovljeno z razpoložljivimi sredstvi proračuna Republike Slovenije in lokalnih občin. S tega vidika je strukturiran dialog pomemben. Cilj strukturiranega dialoga je poglobitev sodelovanja med mladimi ter oblikovalci javnih politik in politični odločevalci. V okviru strukturiranega dialoga je treba okrepiti posvetovanja z mladimi in mladinskimi organizacijami na vseh ravneh, tako da bodo od njega imeli koristi vsi deležniki: mladinske organizacije, mladi, raziskovalci mladine in oblikovalci javnih politik ter politični odločevalci.

 

4. Promoviranje pomena mladinske participacije. Financiranje bo zagotovljeno z razpoložljivimi sredstvi proračuna Republike Slovenije. Ena od ključnih ovir za sodelovanje v mladinskih organizacijah in za participacijo mladih je tudi relativno šibka informiranost o možnostih udeležbe. To prednostno podpodročje zajema tudi potrebo in koristnost spodbujanja aktivnega državljanstva.

 

5. Okrepitev informiranja in svetovanja v mladinskem sektorju. Financiranje bo zagotovljeno z razpoložljivimi sredstvi proračuna Republike Slovenije. Informiranje je eno od ključnih področij, ki vplivajo na doseganje avtonomije mladih in njihovo aktivno participacijo v družbi. Informiranje mladih zajema tudi sodelovanje mladinskih organizacij in drugih nevladnih organizacij v izobraževalnem sistemu in na delovnem mestu ter vključevanje v javne odločitve z različnimi mehanizmi (politične stranke, kandidiranje na volitvah, posredno in neposredno komuniciranje z odločevalci).

 

 

Odgovorni organ za izvedbo strategije

 

Za izvedbo ukrepov v okviru Resolucije o Nacionalnem programu za mladino so odgovorni različni organi. Glavna nosilca zgoraj omenjenih prednostnih podpodročij sta Ministrstvo za notranje zadeve in Urad Republike Slovenije za mladino. Nosilca ukrepov izvajata določbo v sodelovanju z različnimi ustanovami, ki delujejo na področju mladinskega sektorja (npr. Mladinski svet Slovenije, lokalni mladinski sveti). Nosilci posameznih ukrepov so navedeni spodaj:

 

1. Spodbujanje konvencionalne politične participacije mladih, z upoštevanjem načela uravnotežene zastopanosti spolov – nosilec je Ministrstvo za notranje zadeve. Drugi sodelujoči organi so Urad Republike Slovenije za mladino, lokalne skupnosti in mladinski sektor.
2. Spodbujanje in podpiranje nekonvencionalne politične participacije mladih – nosilec je Ministrstvo za notranje zadeve. Drugi sodelujoči organi so Urad Republike Slovenije za mladino, lokalne skupnosti in mladinski sektor.
3. Spodbujanje in krepitev stalnih mehanizmov posvetovanj z mladimi – nosilec je Urad RS za mladino. Drugi sodelujoči akterji so Mladinski svet Slovenije, lokalni mladinski sveti, mladinski sektor in mladinske skupnosti.
4. Promoviranje pomena mladinske participacije – nosilec je Urad RS za mladino. Drugi sodelujoči akterji so mladinski sektor in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
5. Okrepitev informiranja in svetovanja v mladinskem sektorju – nosilec je Urad RS za mladino. Drugi sodelujoči akter je mladinski sektor.

 

 

Nosilca ukrepov Programa za otroke in mladino 2006‒2016 (POM) sta Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Dijaška organizacija Slovenije.

 

 

Spremembe

 

Nacionalni program za mladino pokriva obdobje devetih let in ga spremljajo izvedbeni načrti, ki jih sprejema Vlada Republike Slovenije. Izvedbeni načrti sledijo skupnim ciljem in smernicam programa s posebnimi ukrepi.

 

V Izvedbenem načrtu 2016‒2017 je Ministrstvo za javno upravo uvedlo dva nova ukrepa: pripravo spletnega priročnika za mlade na temo volitev in referendumov ter pripravo modula in izvedbo predavanj na temo volitev in referendumov.

 

Poleg tretjega prednostnega podpodročja je bil uveden nov ukrep: Rastimo skupaj 2016.

Uvedba portala VEM-mladi je bila del novega instrumenta petega prednostnega podpodročja. Cilj tega ukrepa je omogočanje mladim, da imajo dostop do vseh informacij na eni spletni točki. Nosilec obeh ukrepov je Urad RS za mladino.

 

V Izvedbenem načrtu 2018-2019 je bila med ukrepi (kot že v prejšnjem Izvedbenem načrtu) navedena priprava spletnega priročnika za mlade o volitvah in referendumih. Tudi priprava modula in izvedba predavanj o volitvah in referendumih je bila ponovno navedena med ukrepi. Nekatera prednostna podpodročja so bila naslovljene (tako kot v prejšnjem akcijskem načrtu): spodbujanje konvencionalne politične participacije mladih in upoštevanje načela uravnoteženosti spolov; spodbujanje in podpiranje nekonvencionalne politične participacije mladih; spodbujanje in krepitev stalnih mehanizmov posvetovanja z mladimi; spodbujanje pomena participacije mladih.

 

V Izvedbenem načrtu 2020-2021 so bila nekatera prednostna podpodročja naslovljena (kot v prejšnjih načrtih): spodbujanje konvencionalne politične participacije mladih in upoštevanje načela uravnoteženosti spolov; spodbujanje in podpiranje nekonvencionalne politične participacije mladih; spodbujanje in krepitev stalnih mehanizmov posvetovanja z mladimi; spodbujanje pomena udeležbe mladih.