Storitve poklicnega usmerjanja in svetovanja

 

Odgovorni organ

 

Štiriindvajseti člen Zakona o urejanju trga dela navaja: »Storitve vseživljenjske karierne orientacije po tem zakonu se kot preventivne zagotavljajo učencem, dijakom in študentom ter njihovim staršem kot podpora programu karierne orientacije šole oziroma fakultete.« Storitve vseživljenjske karierne orientacije vključujejo aktivnosti, ki vodijo do vpogleda v trg dela.

 

Eden od ukrepov Jamstva za mlade je vseživljenjska orientacija. Cilj ukrepa je povečati razpoložljivost informacij o karierah, prihodnjih zaposlitvenih možnostih in spretnostih vodenja kariere. Za te namene so pričakovani naslednji ukrepi:

• Karierni centri za mlade: Organizaciji, odgovorni za ta ukrep, sta Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) in Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). Začetek izvajanja se je pričakoval septembra 2016.
• Odprt, odziven in kakovosten sistem visokega šolstva - Nadaljnji razvoj in izvajanje dejavnosti kariernih centrov v visokem šolstvu 2015–2020: Odgovorna organizacija za ta ukrep je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Javni razpis je bil objavljen junija 2016.

 

Od začetka izvajanja programa Jamstvo za mlade leta 2014 se mladim nudi več informacij in svetovanja v prvih štirih mesecih po prijavi kot brezposelni kot drugim brezposelnim skupinam. Vsaki mladi brezposelni osebi so na voljo najmanj dve svetovalni delavnici, kratke skupinske predstavitve in spletno komuniciranje, da bi dosegla svoje karierne cilje in našla primerne priložnosti.

 

Z vidika profesionalizacije vseživljenjskega poklicnega svetovanja v Sloveniji je prišlo do napredka. Leta 2015 je bilo strokovnjakom, ki ponujajo storitve svetovanja, vključno s svetovalci, ki jih zaposlujejo Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ), šole in podjetja za upravljanje s človeškimi viri, ponujeno podiplomsko usposabljanje. Vse zainteresirane strani so napisale in sprejele smernice za kakovost le-tega. ZRSZ se vseskozi trudi doseči mlade, ki niso vključeni v izobraževanje, zaposlitev ali usposabljanje prek delavnic, ki jih organizirajo šolski svetovalci. Tako sodelovanje je bilo vzpostavljeno na državni in regionalnih ravneh.

 

Po navedbah MDDSZ (2016) je eden od ciljev projekta Razvoj storitev vseživljenjske karierne orientacije razvoj orodij za poklicno svetovanje, usmerjeno k mladim. Karierni centri, ki delujejo znotraj ZRSZ, omogočajo vsem uporabo informacij in drugih podpornih storitev za načrtovanje kariere. Na ta način učenci, dijaki in študenti dobijo informacije in svetovanje glede tega, kje in kako priti do storitev ZRSZ in kako se prijaviti kot brezposelne osebe, ko zaključijo šolanje. ZRSZ posodablja spletne storitve, npr. svojo stran na Facebooku, z informacijami o orientaciji, trgu dela in priložnostih za mlade podjetnike.

 

Glavni akterji

 

ZRSZ zagotavlja informacije o trgu dela brezposelnim osebam, ponuja pomoč pri upravljanju kariere posameznikov, osnovnemu poklicnemu svetovanju, poglobljenemu poklicnemu svetovanju in usposabljanju za vodenje kariere. Vseživljenjsko karierno orientacijo za mlade ponujajo posebej usposobljeni svetovalci v kariernih centrih. Karierno svetovanje ponujajo

ZRSZ in šolski svetovalci. Karierni svetovalci ZRSZ izvajajo tudi delavnice, kot so »Drugačni«, »Služba kot prednost«, »Skupne oblike svetovanja – SOS« in »Po študiju v zaposlitev«.

 

Gospodarska zbornica Slovenije, ZRSZ in Zavod RS za šolstvo izvajajo projekt Karierni dan, da bi učencem in njihovim staršem predstavili najbolj obetavne poklice prihodnosti. Učenci in njihovi starši so vabljeni, da obiščejo različne organizacije in se podučijo o poklicih. Projekt se je začel pilotno izvajati konec leta 2014. Po dobrem odzivu in velikih organizacijskih izboljšavah spletne platforme se uporablja kot del sistema karierne orientacije za učence, dijake in študente, ki izbirajo svojo prihodnjo kariero.

 

Po navedbah nacionalnega poročila za Slovenijo je bila ena od prednostnih nalog zaposlovanja in podjetništva mladih razvoj storitev karierne orientacije in svetovanja. »V okviru aktivne politike zaposlovanja se Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje ukvarja tudi z aktivnostmi, usmerjenimi v izobraževalno politiko. Te aktivnosti vključujejo informacije in centre za poklicno svetovanje, poklicno orientacijo in program »Drugače o poklicih«. Zavod za zaposlovanje sodeluje z osnovnimi šolami, jim podaja predavanja o trgu dela in zagotavlja pomoč pri prepoznavanju in svetovanju učencem, ki imajo težave pri izbiri svoje kariere.«

 

Zadnjih nekaj let so bili na slovenskih univerzah aktivni Karierni centri. Ustanovljeni so bili »z namenom lajšanja prehoda iz izobraževanja na trg dela« (glej nacionalno poročilo za Slovenijo). Poleg tega v sklopu ZRSZ deluje tudi Karierno središče, prej znano kot Center za informiranje in poklicno svetovanje.

 

Drugi ponudniki svetovanja vključujejo:

• Sindikat za študente, učence, dijake in zaposlene mlade Mladi Plus (Sindikat Mladi plus:), ki svojim članom ponuja karierno svetovanje. Karierni svetovalci pomagajo posameznikom postaviti poklicne cilje, preučiti njihove kompetence in potrebe trga dela ter izboljšati njihove prijave na delo in življenjepise.
• Decembra 2016 je Inštitut Nefiks predstavil tečaj Usposabljanje za mladinske karierne svetovalce, ki je bil namenjen mladim in mladinskim delavcem, ki želijo zagotavljati podporo mladim v zvezi z razvojem kariere. Projekt sofinancirata MIZŠ in Evropski socialni sklad.
• Od leta 2016 Inštitut Nefiks vsako leto organizira Nefiksov karierni dan. Namen dogodka je srednješolcem predstaviti karierne priložnosti za mlade v povezavi z EU. Častni pokrovitelj projekta je predsednik države Borut Pahor, dogodek pa poteka v predsedniški palači.

 

 

Ciljna skupina:

Ciljna skupina teh ukrepov so mladi, ki so še vedno v izobraževalnem sistemu ali prehajajo iz izobraževalnega sistema na trg dela.

 

 

Financiranje

 

Po podatkih MDDSZ (2016) državna in evropska sredstva, namenjena programu Jamstvo za mlade v letih 2014–2020, znašajo več kot 90 milijonov EUR. Večina teh sredstev bo porabljenih na različnih programih, omenjenih v izvedbenem načrtu programa Jamstvo za mlade.

 

Mladi na splošno niso izključeni iz ukrepov, povezanih z brezposelnostjo, nanje pa se je mogoče usmeriti prek svetovanja in pomoči pri iskanju zaposlitve. Mladi, ki so prijavljeni kot brezposelni pri ZRSZ, so lahko vključeni v različnih programih, povezanih z aktivno politiko trga dela (APTD), kot prednostna ciljna skupina. Podatki MDDSZ kažejo, da so mladi v bistvu največji upravičenci ukrepov APTD v Sloveniji. Leta 2014 je bilo več kot 15.000 mladih od 15 do 29 let vključenih v APTD, kar je izboljšalo njihovo zaposljivost ali neposredno pripeljalo do zaposlitve. Ta številka predstavlja 40 % vseh oseb, vključenih v APTD. Leta 2015 je bilo v ukrepe vključenih 9.500 mladih, v letu 2016 jih je bilo 6.300 in v letu 2017 okrog 7.000. V letu 2018 je bilo v ukrepe APTD vključenih okrog 9.800 mladih (kar je predstavljalo 31 % vseh vključenih v APTD) in v letu 2019 okrog 7.600 (kar je predstavljalo 27,5 % vseh vključenih v APTD).

 

 

Zagotavljanje kakovosti

 

Rezultati ankete 'Zadovoljstvo mladih z izvajanjem programa Jamstvo za mlade' so pokazali, da mladi niso niti zadovoljni niti nezadovoljni s svetovanjem na ZRSZ. Želeli so si manj birokracije, krajše postopke, boljše informacije, več svetovanja glede primernih in razpoložljivih ukrepov ter več proaktivnosti pri svetovalcih. Drugi podatki iz anket, ki jih letno izvaja ZRSZ, kažejo, da se je zadovoljstvo mladih povečalo z uvedbo programa Jamstvo za mlade. Na splošno so mladi bolj zadovoljni s storitvami ZRSZ kot druge brezposelne skupine.

 

V obdobju 2014–2015 so mladi, ki so sodelovali v programu Jamstvo za mlade, prejeli 40 % več storitev aktivnega posredovanja zaposlitev (neposredna napotitev k delodajalcu, »hitri zmenki« z delodajalci, organizirani v regionalnih uradih ZRSZ) kot brezposelni posamezniki, starejši od 30 let.