Obstoj državne strategije za mladino

 

Državni zbor Republike Slovenije je sprejel Resolucijo o Nacionalnem programu za mladino 2013–2022 24. 10. 2013 za obdobje 2013–2022. Ta dokument služi kot splošni strateški javni dokument ali akcijski načrt, ki združuje glavne odločitve, ki jih je treba upoštevati pri oblikovanju politike na področju mladine na državni ravni. V bistvu je tematski vodič za mladinsko politiko in programe, saj opredeljuje prioritete in ukrepe javnega interesa v mladinskem sektorju in ni del nobene splošne razvojne strategije. Resolucija je horizontalni programski dokument, ki združuje ukrepe na področjih, ki so v pristojnosti različnih ministrstev, njen cilj pa je ustvarjanje novih standardov kakovosti ter zagotavljanje njihove konsistentnosti in vidnosti.

 

 

Področje in vsebina

Nacionalni program za mladino temelji na študiji Mladina 2010 glede položaja mladih v Sloveniji, ki je bila izvedena leta 2010 in objavljena leta 2011. Mlade ljudi opredeljuje kot del družbe, ki je v zadnjem desetletju doživel obsežne spremembe, ki vplivajo na kakovost njihovega življenja. To velja tako za socialno okolje, kot so družina, izobraževanje in zaposlovanje, kot za položaj mladih na trgu dela. Nacionalni program za mladino poskuša zagotoviti boljše razmere za mlade v izobraževanju, kar bi se nato odražalo v boljšem položaju mladih na trgu dela in bi povzročilo boljše življenjske razmere mladine, kar bi lahko pripeljalo tudi do ugodnejših demografskih trendov.

 

Glavne usmeritve Nacionalnega programa za mladino so:

 

• z izobraževanjem in usposabljanjem, tako formalnim kot neformalnim, zagotoviti mladim boljše možnosti,
• na podlagi politike zaposlovanja omogočiti mladim zagotovitev lastne ekonomske in socialne varnosti ter jim tako omogočiti pogoje za lažje osamosvajanje,
• zagotoviti mladim udeležbo pri zanje pomembnih javnih politikah (na vseh družbenih področjih) in resničen vpliv na odločanje o njih,
• nameniti posebno pozornost zagotavljanju enakih možnosti med spoloma in preprečevanju diskriminacije,
• nameniti posebno pozornost dejavnikom tveganja, ki povzročajo revščino in socialno izključenost med mladimi,
• slediti načelom trajnostnega razvoja,
• slediti načelom medgeneracijskega sodelovanja oziroma zagotoviti večjo medgeneracijsko solidarnost,
• nameniti posebno pozornost zdravju in dobremu počutju mladih ter neenakostim v zdravju,
• zagotoviti mladim varen začetek poklicne poti.

 

Nacionalni program za mladino opredeljuje obseg, cilje in prednostne naloge na šestih ključnih področjih: Izobraževanje, zaposlovanje in podjetništvo, bivanjske razmere mladih, zdravje in dobro počutje, mladi in družba ter kultura in ustvarjalnost. Poleg tega vključuje tudi demografijo in ključne politike ter metode spremljanja.

 

Cilji in prednostne naloge Nacionalnega programa za mladino so združeni v naslednjih šest področij:

1. Cilji na področju izobraževanja

• Izboljšanje kompetenčne opremljenosti mladih (vzpostavljanje boljšega sistema za potrjevanje neformalnega in priložnostnega učenja, preprečevanje izpisa v poklicnih in tehničnih šolah na terciarni ravni, vzpostavljanje poklicne orientacije za mlade, krepitev štipendijske politike).
• Povečanje (študijske) mobilnosti mladih (krepitev promocije in podpore za

      študij in prakso v tujini)

 

2. Cilj na področju zaposlovanja in podjetništva
   • Olajšati mladim začetek delovne kariere (izboljšanje aktivnih politik za zaposlovanje, izboljševanje ustvarjalnosti, boljša povezava med potrebami trga dela in izobraževanjem);
   • Izboljševanje kakovosti zaposlovanja (zmanjšanje obsega manj ugodnih oblik zaposlitve pri mladih);
   • Omogočanje lažjega usklajevanja med poklicnim in zasebnim/družinskim življenjem.

 

3. Cilji na področju bivanjskih razmer mladih

- Zagotavljanje dostopnosti stanovanj za mlade (dostopnost posojil, regulacija najemniških in praznih stanovanj). 

 

4. Cilji na področju zdravja in dobrega počutja
   • Stimulacija in spodbujanje redne telesne aktivnosti s ciljem preprečevanja čezmerne teže (uravnotežena prehrana in redne telesne aktivnosti),
   • Preprečevanje zlorabe alkohola in drog (ustvarjanje okolja za odgovorno uporabo alkohola).

 

5. Cilji na področju mladih in družbe
   • Spodbujanje udeležbe mladih (spodbujanje strukturiranega dialoga, krepitev infrastrukture v mladinskem sektorju, krepitev podajanja informacij in svetovanja v mladinskem sektorju),
   • Spodbujanje vzpostavljanja novih mladinskih organizacij (povečanje financiranja mladinskih organizacij, podpora geografsko uravnoteženega razvoja mladinskih organizacij, ustvarjanje sistema za izobraževanje in usposabljanje mladinskih delavcev/vodij).

 

6. Cilj na področju kulture in ustvarjalnosti
   • Izboljšati dostopnost kulturnih dejavnosti za mlade in povečanje kulturne angažiranosti mladih.

Čeprav je strategija sestavljena le iz šestih ciljnih področij, je vanjo vključenih vseh osem področij ukrepanja, navedenih v strategiji EU za mlade. Poleg tega strategija celo presega teme, navedene v strategiji EU za mlade, saj obravnava tudi temo stanovanj in bivalnih razmer, ki je v Sloveniji vedno pomembna razprava, zlasti med mladimi, ki jih je nedavno pretresla novica, da v Sloveniji primanjkuje 10 000 stanovanj, ki so na voljo za najem. Poleg tega je OECD leta 2016 ugotovil, da 76,4 % mladih živi doma.

 

Poleg običajnih posvetovalnih postopkov (glej 5. poglavje Youth wiki) so se pri sprejetju programa posvetovali z mladinskim sektorjem, ki je pripomogel k njegovi končni obliki (glej analitično evidenco o sprejetju in spremembi zakona). 

 

Odgovorni organ za izvedbo mladinske strategije

 

Državni zbor Republike Slovenije je sprejel Resolucijo o Nacionalnem programu za mladino 2013–2022 za obdobje 2013–2022 na predlog vlade. Pristojna ministrstva so odgovorna za izvedbo nacionalnega programa, vendar je Urad Republike Slovenije za mladino odgovoren

za koordinacijo izvedbe programa z akcijskimi načrti. Pristojni organi za izvedbo medsektorskega nacionalnega programa so Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport,

Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za obrambo, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za pravosodje. Ministrstva poročajo Uradu za mladino. 

 

Na podlagi te resolucije vlada na letni ali dvoletni osnovi sprejema izvedbene načrte: 

1. Sklep vlade št. 60300-2/2014/8 z dne 17. 4. 2014 o sprejemu Izvedbenega načrta za leto 2014 Resolucije o nacionalnem programu za mladino 2013–2022;
2. Sklep vlade št. 60300-3/2015/12 z dne 14. 5. 2015 o sprejemu Izvedbenega načrta za leto 2015 Resolucije o nacionalnem programu za mladino 2013–2022;
3. Sklep vlade o sprejemu Izvedbenega načrta za leti 2016 in 2017 Resolucije o nacionalnem programu za mladino 2013–2022;
4. Sklep vlade št. 60300-5/2018/4 z dne 6. 6. 2018 o sprejemu Izvedbenega načrta za leti 2018 in 2019 Resolucije o nacionalnem programu za mladino 2013–2022;
5. Sklep vlade o sprejemu Izvedbenega načrta za letu 2020 in 2021 Resolucije o nacionalnem programu za mladino 2013–2022.

 

Vsak od izvedbenih načrtov navaja določene cilje, ukrepe, pogoje izvajanja, proračunska sredstva in odgovorne institucije za njegovo izvajanje. Pristojna ministrstva poročajo Uradu za mladino, ker je spremljanje in ocenjevanje njegova pristojnost. Vmesno poročilo je treba predložiti Državnemu zboru vsaka tri leta, pri čemer je treba končno poročilo predložiti po izteku veljavnosti Nacionalnega programa za mladino. Vmesna evalvacija je bila opravljena leta 2017, njeni ključni izsledki pa so:

 

• trenutna zasnova in izvajanje programa ne zagotavljata pristopa, usmerjenega k mladim;
• v grobem je program sestavljen iz univerzalnih sektorskih ukrepov s svojimi cilji, logiko izvajanja, poročanjem in vrednotenjem, ki pa niso nujno usmerjeni k mladim;
• sistem poročanja omogoča poročanje o izvedenih dejavnostih, ki niso bile nujno načrtovane in tudi ne sovpadajo z opredeljenimi cilji programa;
• del poročila so tudi ukrepi brez veljavne metodologije;
• zaradi sektorske usmerjenosti večine ukrepov, ki izhajajo iz sektorskih javnih politik, je mogoče opaziti težave pri obravnavi medsektorskih področij, na primer mladih in družbe ali medsektorskih konceptov, kot so enakost spolov, medgeneracijska solidarnost in trajnostni razvoj.
• po drugi strani pa so najbolj stabilna področja, na katerih se je izvajala večina ukrepov, klasična vertikalna področja, kot sta na primer zaposlovanje in izobraževanje.

 

V zaključku vrednotenja je kot ključno vprašanje izpostavljeno vprašanje prihodnje oblike nacionalnega programa za mlade. Splošni usmeritvi sta po njihovem mnenju dve: (1) vrnitev k skladni vertikalni mladinski politiki z jasnimi sistemi poročanja in medsektorskim usklajevanjem ali (2) celovita horizontalna mladinska politika z jasno in ustrezno organizacijsko in finančno podporo. 

 

Leta 2020 je bila izvedena Vmesna evalvacija Nacionalnega programa za mladino v letih 2017-2019. Ključni izsledki evalvacije so sledeči: 

 

Program se izvaja v skladu s finančnimi in institucionalnimi zmogljivostmi, izvajanje ukrepov na opredeljenih podpodročjih pa se krepi. Glavne omejitve programa se kažejo v obliki omejenih kadrovskih in finančnih virov, na kar so opozorili različni deležniki.

 

Na splošno je program pomembno vplival na dojemanje družbene skupine mladih v procesih oblikovanja in izvajanja javnih politik ter povečal ozaveščenost ključnih deležnikov o posebnih potrebah in interesih mladih.

 

Program je uspešen mehanizem za izvajanje vertikalnih mladinskih politik, po drugi strani pa se zdi, da ima omejen domet, saj ni vedno skladen z drugimi sektorskimi politikami. Zaradi sektorske usmerjenosti večine ukrepov je še posebej težko obravnavati medsektorska področja, kot sta medgeneracijsko sodelovanje in trajnostni razvoj. Bolj učinkovita je obravnava klasičnih vertikalnih področij, kot sta zaposlovanje in izobraževanje.

 

 

 

 

 

Spremembe/posodobitve

Do zdaj še ni bilo sprememb Resolucije o Nacionalnem programu za mladino.