Državna strategija

Resolucija o Nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028 je strateški dokument, katerega namen je določiti ukrepe na področju duševnega zdravja za naslednje desetletje. Sprejet je bil marca 2018, njegov časovni okvir pa traja do leta 2028.

Ukrepi v zvezi z duševnim zdravjem otrok in mladostnikov so ena od prednostnih nalog programa. V njem so predvideni ukrepi, ki bi povečali dostopnost ustreznih storitev in institucij, zlasti za duševno zdravje otrok in mladostnikov.

V okviru tega cilja program predvideva:

• ustanovitev centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov;
• svetovalne pisarne za otroke in mladostnike;
• subspecialistične skupine za otroke in mladostnike;
• ustrezno število pedopsihiatrov in psihiatričnih enot za otroke in mladostnike;
• uvedbo koncepta duševnega zdravja v vrtce in šole;
• programe zgodnjega ukrepanja za otroke in mladostnike;
• razširitev obstoječih in razvoj novih dejavnosti vrstniške podpore;
• programe za zmanjševanje medvrstniškega nasilja;
• programe za posebej ranljive in izključene mlade (migrante, osipnike, manjšine);
• spletno svetovanje za otroke in mladostnike ter preprečevanje nekemičnih zasvojenosti otrok in mladostnikov (kot so zasvojenosti, povezane z družbenimi mediji in računalniškimi igrami).

Za spremljanje in izvajanje strategije je odgovorno Ministrstvo za zdravje.

Resolucija o nacionalnem programu za mladino 2013–2022 predvideva niz prednostnih ukrepov in njihovih kazalnikov:

Cilj: Krepitev duševnega zdravja med mladimi in zmanjševanje umrljivosti zaradi samomora med mladimi

1. Zmanjšati število otrok in mladih, ki storijo samomor. Kazalnik: število otrok in mladih, ki storijo samomor.
2. Razvoj mehanizmov za zgodnjo prepoznavo in obravnavo mladih s težavami v duševnem zdravju. Kazalnik: višina sredstev, namenjena programom s področja nudenja pomoči mladim v stiski.

Izboljšanje duševnega zdravja mladih

Preventivni program To sem jaz je zasnovala Služba Nacionalnega inštituta za javno zdravje za socialno medicino in promocijo zdravja območne enote Celje. Ob pomoči Ministrstva za zdravje ga je Nacionalni inštitut za javno zdravje prvič vpeljal leta 2014. S programom želijo spodbuditi mlade, da razvijejo pozitivno samopodobo in samozavest, ter jih naučiti življenjskih spretnosti, s katerimi bi jim pomagali preprečiti razvoj duševnih motenj. Program nima predvidene ciljne skupine, je pa namenjen vsem mladim, ki se soočajo s težavami. Ovrednoten je na letni ravni (po zaključku šolskega leta), izvaja pa ga Nacionalni inštitut za javno zdravje. Opaziti je pozitivne trende, denimo boljši odnosi in pozitivna čustva v razredu. Program je prejel pet državnih in mednarodnih nagrad (Prizma 2012, Izidor 2008, Netko 2007, nagrado Evropske zveze za javno zdravje za najboljši poster in Izidor 2005).