Okvir politike

 

V Sloveniji sta dva glavna pravno sprejemljiva načina priznavanja neformalnega učenja: prvi poteka prek priznavanja neformalnega znanja, spretnosti in kompetenc v sistemu formalnega izobraževanja – prek nadaljevanja prekinjenega izobraževanja, nadaljevanja izobraževanja na višji stopnji, spremembe smeri/sektorja izobraževanja itd. –, ko izobraževalne ustanove priznajo pridobljeno znanje na podlagi veljavne zakonodaje in sistema kreditnih točk (npr. Pravilnik o postopku in merilih za priznavanje neformalno pridobljenega znanja in spretnosti Univerze v Ljubljani), drugi način pa poteka prek Sistema nacionalne poklicne kvalifikacije, ko trg dela prizna neformalno pridobljeno znanje in izkušnje s pomočjo Centra Republike Slovenije za poklicno izobraževanje.

 

V postopku priznavanja neformalnega učenja in z oceno znanja se dokaže primerljivost kandidatovega neformalno pridobljenega znanja, spretnosti in kompetenc s standardi znanja. Za potrebe trga dela je Slovenija vzpostavila formaliziran sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Tukaj se standardi, postavljeni na državni ravni v obliki Splošnih standardov in katalogov standardov za tehnična znanja in veščine, primerjajo s pridobljenim znanjem in izkušnjami kandidata.

 

Za nadaljnje vključevanje kandidatov v sistem formalnega izobraževanja se uporabljajo izobraževalni standardi (katalogi znanja, moduli in trenutni učni načrt) na podlagi sistema izobraževanja, kar kandidatom omogoča priznavanje učenja, pridobljenega po različnih poteh učenja. 

 

Nedavna izobraževalna reforma je prostovoljskemu delu dala pomembno mesto v sistemu izobraževanja. Prostovoljsko delo je zdaj del obveznega učnega načrta v splošnih srednjih šolah in določenih vrstah srednjih šol (z mednarodno maturo). Dijaki morajo opravljati prostovoljsko delo določeno število ur na leto, za to pa prejmejo potrdilo. Ta potrdila ne olajšajo njihovega vstopa v nadaljnje izobraževanje.

 

Zakon o prostovoljstvu nalaga obveznost organizacijam, da za vsakega prostovoljca vodijo evidenco opravljenega prostovoljskega dela ter pridobljenega znanja in spretnosti. Na prostovoljčevo zahtevo mora prostovoljska organizacija izdati potrdilo o pridobljenem znanju in spretnostih ob zaključku obdobja prostovoljstva.

 

Obstoječi sporazumi

 

Za mlade je zelo pomembno, da se neformalno znanje in izkušnje, pridobljeno prek mladinskega dela (prostovoljstva ali študentskega dela), ustrezno zabeležijo. Zakon o prostovoljstvu je uvedel sistem beleženja za prostovoljstvo. Ustrezno beleženje neformalnega in priložnostnega učenja ima danes v družbi velik pomen, saj presega širjenja znanja, spretnosti in odnosov ter je pomembno orodje za večjo integracijo posameznika v življenje skupnosti. Obstaja veliko primerov dobre prakse, na primer Nefiks – sistem beleženja neformalno pridobljenega znanja, Moje izkušnje – orodje za potrjevanje in priznavanje delovnih izkušenj, pridobljenih prek študentskega dela, Učne značke – uporaba odprtih digitalnih značk za vrednotenje in priznavanje učenja med neformalnimi učnimi aktivnostmi in drugi. Ta orodja se razvijajo v različnih kontekstih (mednarodna učna mobilnost, izboljšanje zaposljivosti itd.) in prek različnih kanalov (mladinsko delo, prostovoljstvo, študentsko delo, zaposlitev s polnim delovnim časom itd.).

Pri spodbujanju priznavanja neformalne izobrazbe mladih se pogosto uporablja Nefiks, partnerski projekt Zavoda Nefiks in Urada Republike Slovenije za mladino. Nefiks v svojem bistvu temelji na ideji, da je treba zagotoviti boljše priznavanje neformalne izobrazbe mladih, ki se izvaja na različnih stopnjah in jo organizirajo različne ustanove. Glavni cilj je vzpostavitev enotnega sistema potrjevanja znanja in izkušenj, ki jih slovenski mladi, ki delajo v Sloveniji in tujini, pridobijo na neformalen način. Zato je bil uveden indeks neformalnega učenja za zbiranje pridobljenega znanja in izkušenj. Zasnovan je za različne uporabnike (dijake in študente, nezaposlene in vse druge osebe, stare 14 let ali več) in se uporablja za vodenje evidence o znanju na šestih različnih področjih:

 

• pridobivanje znanj z aktivnim državljanstvom in odgovornim delom na projektih,
• pridobivanje znanj z delom (delo preko študentskih servisov),
• pridobivanje znanj v organiziranih oblikah izobraževanja (tečaji in seminarji),
• pridobivanje znanj na taborih,
• pridobivanje znanj s prostovoljskim delom,
• ostali načini pridobivanja znanj.