Stanovanja

 

Podatki o deležu mladih v Sloveniji, ki živijo v stanovanjih staršev (glej Mladina 2010, Mladina 2020, Eurostat), kažejo jasen in stabilen trend zapoznelega odhoda od doma. Dostop do stanovanj za mlade v Sloveniji omejujejo različni strukturni dejavniki, ki vključujejo omejeno ponudbo in dostopnost stanovanj za prodajo ali najem. Še en omejevalni dejavnik je finančni položaj mladih, ki je povezan z njihovo zaposlitvijo – ker so na začetku kariere, imajo nižji prihodek in so pogosto zaposleni prek pogodb za določen čas.

 

Stanovanjski zakon daje poseben poudarek reševanju stanovanjskih težav mladih in mladih družin, saj mlade opredeljuje kot ključno ciljno skupino za dodelitev najemniških socialnih stanovanj v občinah. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in subvencijah mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja je bil sprejet julija 2007. Glavni cilj predlaganih sprememb je bil zagotoviti subvencije najširši možni skupini mladih družin, ki so začele reševati svoj stanovanjski problem z nakupom, gradnjo ali prenovo stanovanjske enote ali stanovanjskega objekta.

Mladi in mlade družine so v okviru stanovanjskih vprašanj opredeljeni kot ranljiva skupina in so prednostna skupina v številnih državnih pobudah. Kljub temu pa je njihov dostop do stanovanj še vedno omejen, saj število prosilcev za subvencije, neprofitna stanovanja in finančno pomoč v večini primerov močno presega razpoložljiva sredstva.

 

Osnovni okvir stanovanjske politike in njenih ukrepov v Sloveniji predstavljata dva dokumenta: Stanovanjski zakon iz leta 2003 in Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025. Stanovanjskih razmer mladih se dotakne tudi Nacionalni program za mladino 2013–2022 s prednostnim področjem 4: Bivanjske razmere mladih. Nacionalni program za mladino v Sloveniji v zvezi s tem opredeljuje dva cilja:

1. Zagotavljanje kapacitet in sistematsko urejena razpoložljivost stanovanj za mlade,
2. Razpoložljivost stanovanj za mlade in vzpostavitev podpornih mehanizmov.

 

Cilj programa je doseči povprečno starost mladih v EU ob odhodu iz stanovanja staršev, navaja pa spodnjih osem prednostnih podpodročij.

1. Zagotavljanje pravne podlage za zagotavljanje stanovanj mladim (Ministrstvo za infrastrukturo): Kazalniki vključujejo odstotek mladih, starih od 25 do 29 let, ki živijo s starši, in povprečno starost mladih, ki se odselijo iz stanovanja staršev.
2. Vzpostavitev ugodnih stanovanjskih posojil za mlade (Ministrstvo za finance): Kazalnik: Število posojil, dodeljenih mladim, v okviru jamstvene sheme (ali podobne posojilne sheme).
3. Krepitev in spodbujanje trga za javna najemniška stanovanja (s tem se doseže nadzorovanje najemnin) (Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za finance)
4. Optimizacija uporabe praznih stanovanj (Ministrstvo za infrastrukturo)
5. Spodbujanje alternativnih stanovanjskih oblik – stanovanjske zadruge

(Ministrstvo za infrastrukturo)

6. Krepitev podpornih mehanizmov Stanovanjskega sklada Republike

Slovenije, ciljna populacija vključuje tudi mlade družine in mlade pare, samske osebe in mlade, ki zapuščajo izobraževalne zavode in rejništvo (Ministrstvo za infrastrukturo, Stanovanjski sklad Republike Slovenije): Kazalniki:

Subvencije za mlade družine/mlade pare/samske mlade za nakup, gradnjo, prenovo in najem stanovanj po odhodu iz izobraževalnih zavodov in rejništva.

7. Ustvarjanje enotne kontaktne točke (spletne strani), kjer lahko mladi najdejo ali pridobijo vse informacije v zvezi z dostopom do stanovanj (pod okriljem mladinskega sektorja): Kazalnik: Število obiskov informacijske točke (spletne strani).
8. Ocena obstoječih ukrepov (subvencije za zagotavljanje dostopa do stanovanj mladim) (Ministrstvo za infrastrukturo): Kazalnik: Število ocen.

 

Finančni načrt (financiranje) za stanovanja: vseh 8 prednostnih podpodročij financira državni proračun Republike Slovenije. Prvo prednostno podpodročje ima dodatne vire financiranja iz javno-zasebnega partnerstva in skladov EU.

 

 

Na podlagi rezultatov raziskave najemniškega trga se je Mladinski svet Slovenije odločil vzpostaviti svetovalni urad za stanovanjska vprašanja za reševanje stanovanjskih problemov mladih in izboljšanje dejavnosti Mladinskega sveta Slovenije na tem področju (Si21). Mladinske organizacije so tudi izrazile kritiko v zvezi s primernostjo in učinkovitostjo stanovanjskih politik za reševanje ključnih stanovanjskih vprašanj mladih, vendar se le majhen odstotek mladinskih organizacij dejansko ukvarja s tem vprašanjem.

 

 

Socialne storitve

 

Nacionalna strategija za razvoj pismenosti je bila leta 2006 sprejeta pod okriljem Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za spodbujanje boljše integracije migrantskih otrok in mladostnikov v njihovo novo okolje. Leta 2009 je Strokovni svet RS sprejel smernice za izobraževanje otrok priseljencev kot dopolnilo k strategiji. Oktobra 2012 so bile smernice prenovljene, tako da vključujejo predšolske in šolske migrantske otroke. Smernice so vključevale navodila, ideje in priporočila za uspešno učenje pri vseh sodelujočih. Resolucija o Nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje 2013–2020 vključuje mlade in migrante kot ciljno skupino. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je že vrsto let podpiralo tudi tečaje materinščine in kulture za migrantske osnovnošolce.

 

V skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja bo državni proračun zagotovil tudi:

• sredstva za pripravo in subvencionirane cene učbenikov in učnih materialov za osnovne šole, šole manjšin, izobraževanje slovenskih državljanov, ki živijo v tujini, in Romov,
• sredstva za izobraževanje Romov (81. člen).

 

Učenci in dijaki ki iščejo azil, so upravičeni do brezplačnega obroka v šolah Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, 25. člen). Učbenike si lahko tudi brezplačno izposodijo iz šolske knjižnice. Otroci iz manj ugodnega socialnega ali ekonomskega okolja so upravičeni tudi do podpore in pomoči vrtca ali šole. Šole prejmejo sredstva za subvencioniranje šolskih obrokov za socialno prikrajšane učence in dijake ter za subvencioniranje zunajšolskih dejavnosti za socialno prikrajšane učence.

 

 

Subvencije za študentska stanovanja

Glavni stanovanjski problem študentov je pomanjkanje nastanitve za študente in druge oblike stanovanjske podpore v času študija. Republika Slovenija podeli subvencije za finančno pomoč študentom v obliki nižje najemnine, kar pomeni znižanje letnih stroškov študentskega bivanja v Sloveniji za najmanj 20 %. Mesečna subvencija znaša 19,50 EUR za bivanje v javnem domu in 32 EUR za bivanje v zasebnem domu ali pri zasebnem lastniku stanovanja.

Program se izvaja pod okriljem Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, študenti in lastniki stanovanj pa morajo izpolnjevati določene pogoje za zagotovljeno 10-mesečno subvencionirano nastanitev letno (od oktobra do junija). Za več informacij glej Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov.

 

Poleg tega je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport izdalo Pravilnik o šolninah in bivanju v študentskih domovih za Slovence brez slovenskega državljanstva in tujce v Republiki Sloveniji.

 

 

Ukrepi, ki spodbujajo posebno podporo mladim družinam

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je odgovorno za transferje družinam z otroki v Sloveniji, ki vključujejo (finančno) socialno pomoč, družinske dajatve, starševske dajatve in plačilo prispevkov v primeru zaposlitve s krajšim delovnim časom zaradi starševstva, subvencije storitev, stroške za izobraževanje otrok in mladostnikov ter zdravstveno varstvo za otroke in mladino (vključno z bolniškim dopustom za nego bolnega otroka).

Svet Republike Slovenije za otroke in družino, opravlja strokovne in posvetovalne naloge za Vlado Republike Slovenije, ji pomaga pri pripravi predpisov in spremljanju stanja na področju otrok in družine ter ji poroča o stanju otrokovih pravic v Sloveniji.

Svet je skupaj z vlado sprejel Resolucijo o družinski politiki 2018-2028 "Vsem družinam prijazna družba", ki si prizadeva za izboljšanje družinskega življenja, zagotavljanje zaščite in blaginje družin, s poudarkom na otrocih, reševanje problemov mladih družin in njihovega umeščanja na trg dela. Resolucija se osredotoča na devet prednostnih področij, in sicer: programi za podporo družini, starševsko varstvo in družinski prejemki, alternativno varstvo otrok, socialno varstvo družine, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, trg dela in zaposlovanje, zdravje in zdravstveno varstvo, izobraževanje, varstvo in vzgoja ter stanovanjska vprašanja. Vzpostavljen je bil tudi akcijski načrt k Resoluciji o družinski politiki 2018-2028 "Vsem družinam prijazna družba", ki je del spremljanja tekočega izvajanja resolucije.

 

 

 

Krizni centri za mlade

Krizni centri za mlade (KCM) v RS delujejo od leta 1995. Te organizacijske enote znotraj Centra za socialno delo so namenjene skrbi za otroke in mladostnike, ki so prikrajšani za stabilno družinsko življenje. Namen kriznih centrov je, da mladim nudijo zatočišče in oskrbo za največ tri tedne, z možnostjo podaljšanja. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je edini financer za izvedbo KCM in zanje nameni približno 2.000.000 EUR letno (skoraj dvakrat več od proračuna za leto 2008 v višini približno 1.200.000 EUR). Krizni centri za mlade delujejo v skladu z Resolucijo o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009–2014.

Nova Resolucija o družinski politiki 2018-2028 »Vsem družinam prijazna družba« se prav tako ukvarja s preprečevanjem nasilja v družini.

 

 

Zdravstveno varstvo

 

Sistematski preventivni pregledi dojenčkov, otrok in mladine do 19. leta starosti so določeni v Pravilniku za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni. Vse take preglede krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Šolski otroci in mladostniki do 19. leta starosti so upravičeni do preventivnih pregledov, kot je sistematski pregled v prvem in tretjem razredu osnovne šole ter v prvem in tretjem letniku srednje šole in v visokošolskem izobraževanju.

 

Leta 2015 je Nacionalni inštitut za javno zdravje zagnal projekt Za zdravje mladih za spodbujanje bolj zdravega življenjskega sloga pri slovenski mladini, mladinskih delavcih in mladinskih voditeljih, ki imajo neposreden vpliv na zdravje mladih. Inštitut sodeluje z mladinskimi organizacijami, kot so Mladinski svet Slovenije, Zveza slovenskih katoliških skavtinj in skavtov ter Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija, za uvedbo programov za promocijo zdravja v mladinskem sektorju. Program razvija izobraževalna orodja za spodbujanje izboljšanega in tekočega dela na tem področju po zaključku projekta. Ciljne skupine so otroci in mladi, mladinski voditelji, mladinski delavci in starši. V okviru tega projekta se je na lokalni ravni leta 2016 izvajalo več projektov, vključujoč Za zdravje gre, 5 minut zame, NeUMNI doping in Ukrepiziraj.

 

Zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog je na voljo prek bolnišničnih in ambulantnih programov. Za uporabnike ambulantnih storitev Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog (CPZOPD) ponuja programe na ravni primarne zdravstvene oskrbe v okviru storitev javnega zdravstva. Večina uporabnikov je starih od 25 do 29 let, večina prvih uporabnikov storitev CPZOPD pa je starih od 20 do 24 let.

 

Zakon o zdravstveni dejavnosti predvideva zdravstvene centre za študente, katerih glavna dejavnost bi bilo zagotavljanje zdravstvenega varstva študentov in preventivnih zdravstvenih dejavnosti (glej 9. člen).

 

 

Finančne storitve

 

Vlada podpira otroke in mlade z različnimi oblikami pomoči, kar vključuje:

• socialno pomoč,
• starševski dodatek,
• otroški dodatek,
• delno plačilo za izgubljeni dohodek.

 

 

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za preprečevanje socialne izključenosti zagotavlja ustrezno dohodkovno podporo ranljivim skupinam. Ti ukrepi vključujejo otroški dodatek, subvencije za vrtce, subvencije za šolsko prehrano in štipendije. Ministrstvo ponuja različne oblike štipendij. Kot je razloženo v 2. členu Zakona o štipendiranju, so štipendije namenjene spodbujanju izobraževanja in višje ravni izobrazbe, vzpostavljanju enakih možnosti v izobraževanju, spodbujanju mednarodne mobilnosti in krajšanju obdobja študija. Različne štipendije so naštete v 8. členu.

 

Državna štipendija je namenjena ranljivim mladim, izdaja jo Center za socialno delo. Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev določa, da je ta štipendija namenjena študentom, starejšim od 18 let, ki so državljani Republike Slovenije in pri katerih mesečni prihodek na osebo v prejšnjem letu ne presega 56 % neto povprečne plače na osebo v Sloveniji (23. člen). Poleg tega nekatere banke ponujajo stanovanjska posojila mladim pod določenimi pogoji (npr. starost do 35 let, redna mesečna plača najmanj eno leto ali stalna zaposlitev) in študentska posojila (za vse študente).

 

 

Zagotavljanje kakovosti

 

Raziskava o mladinskih politikah v občinah iz leta 2012 (Lokalna mladinska politika) je pokazala, da skoraj je 62 % občin izvajalo programe za dodelitev socialnih stanovanj mladim družinam. Toda ta ponudba ostaja zelo omejena in ne izpolnjuje prave potrebe mladih pri dostopu do stanovanj. V poročilu so bili predstavljeni predlogi občinske stanovanjske politike za mlade na lokalni ravni, npr. subvencioniranje nakupa, gradnje ali obnove stanovanj in hiš za mlade, subvencioniranje najema, zagotavljanje socialnih stanovanj in razvoj lokalnih stanovanjskih programov, prilagojenih mladim.