Skip to main content

YouthWiki

Youthwiki
Slovenija

Slovenija

4. Socialna vključenost

4.4 Programi vključevanja za mlade

Programi za ranljive mlade

 

V razdelku 6 (Mladina in družba ter pomen mladinskega sektorja) Nacionalnega programa za mladino je bilo uvedeno eno prioritetno podpodročje: izboljšati in okrepiti programe, ki spodbujajo in podpirajo socialno vključenost mladih z manj priložnostmi. Za leti 2020 in 2021 ima Izvedbeni načrt Nacionalnega programa za mladino 2013–2022 za izvedbo tega podpodročja spodaj navedene ukrepe/instrumente:

  1. Projektno učenje mlajših odraslih - PUMO. Cilj programa je spodbujati organizacije, da zaposlijo brezposelne mlade in druge iskalce zaposlitve, mlajše od 26 let, ali da jih prepričajo, da se vrnejo v izobraževalni sistem in zvišajo svojo splošno stopnjo izobrazbe. Program se izvaja v pristojnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
  2. Vključevanje dolgotrajno brezposelnih mladih v programe javnih del. Program vključuje integracijo dolgotrajno brezposelnih v programe javnih del za spodbujanje zaposlovanja in socialne vključenosti, izvaja pa se v pristojnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
  3. Javni razpis za sofinanciranje socialnovarstvenih programov s podpodročji. Ti programi so namenjeni otrokom in mladostnikom, prikrajšanim za primerno družinsko življenje, otrokom in mladostnikom z razvojnimi težavami ter zajemajo tudi področje socialnega vključevanja Romov, izvajajo pa se v pristojnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
  4. Svetovalci za dolgotrajno brezposelne mlade. Cilj programa je krepiti delo z mladimi brezposelnimi in izboljšati kakovost svetovanja ter opolnomočiti mlade, da učinkovito upravljajo svoje kariere. Program se izvaja v pristojnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

 

Vlada Republike Slovenije je leta 2017 objavila Nacionalni program ukrepov za Rome za obdobje 2017-2021. Program obravnava socialno varnost, socialno vključevanje, zaščito otrok, žensk in mladih ter predlaga ukrepe za zmanjšanje tveganja revščine ter povečanje socialne vključenosti in integracije ranljivih skupin, kot je romsko prebivalstvo. Cilji nacionalnega programa v zvezi z romsko mladino so naslednji:

  1. Zmanjševanje tveganja revščine in povečanje socialne vključenosti socialno ogroženih skupin prebivalstva.
  2. Izboljšanje raznolikosti ter zagotavljanje dostopnosti in razpoložljivosti storitev in programov.
  3. Izvajanje preventivnih programov za usposabljanje strokovnih delavcev na centrih za socialno delo o smernicah in priporočilih v primerih pobegov mladoletnikov v škodljiva okolja.
  4. Financiranje svetovalnih programov za romsko prebivalstvo o t. i. zgodnjih in prisilnih porokah ter posledicah takšnih praks.
  5. Usklajeno delovanje pristojnih institucij v postopkih obravnave primerov sobivanja mladoletnih oseb.
  6. Spodbujanje izboljšanja socialno-ekonomskega položaja pripadnikov romske skupnosti z vzpostavitvijo večnamenskih romskih centrov, v katerih se bodo izvajala tematska področja, namenjena njihovemu vključevanju v družbo in približevanju trgu dela.

 

Drugi državni ukrepi so navedeni spodaj:

  • Subvencioniranje vozovnic: Ministrstvo za infrastrukturo s subvencioniranjem vozovnic za šolarje, dijake in študente prispeva k spreminjanju potovalnih navad mladih z interesom večje socialne vključenosti. Ministrstvo za te subvencije nameni 39.800.000 EUR letno.
  • Zakon o šolski prehrani velja za osnovne in srednje šole ter za osnovne šole znotraj ustanov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami. Zakon ureja tudi subvencionirano šolsko prehrano, upravičenci pa so upravičeni do polnih ali delnih subvencij, odvisno od prihodka družine ali drugih okoliščin (npr. učenci, ki so v rejništvu, učenci, ki iščejo azil). Program se izvaja v pristojnosti Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
  • Študentska prehrana je delno financirana s strani Republike Slovenije in je namenjena študentom med študijem. Slovenija je edina država v Evropi s takim sistemom. Namen subvencionirane prehrane je, da se zagotovi, da ima vsak študent najmanj en topel obrok na dan, ki ga sestavljata subvencioniran del (trenutno 2,69 EUR) in dodaten znesek, ki ga mora plačati študent. Vse osebe s statusom študenta (redni ali izredni študij in tuji študenti) so upravičeni do te ugodnosti, program pa se izvaja v pristojnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Za več informacij glejte Pravilnik o subvencioniranju študentske prehrane.
  • Državna štipendija: Namen državne štipendije je spodbujanje izobraževanja, zagotavljanje višje stopnje izobrazbe za upravičence in ustvarjanje enakih priložnosti. Štipendija je namenjena kritju stroškov, povezanih z izobraževalnim procesom. Dodeli se tistim osebam, ki izpolnjujejo pogoje za povprečni mesečni dohodek na družinskega člana (tj. dijaki in študenti iz revnejših družin). Program se izvaja v pristojnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
  • Mladi in podjetni: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pripravilo ta program leta 2011 za osebe, ki zgodaj zaključijo šolanje ter katerih osebni in socialni razvoj je resno ogrožen.

CONA – Skupnostni programi za mlade zagotavljajo psihosocialno pomoč otrokom, mladostnikom in njihovim družinam, ki potrebujejo in iščejo podporo in pomoč zaradi življenjskih razmer. Ti otroci in najstniki iz socialno in ekonomsko prikrajšanih družin se soočajo z vedenjskimi, čustvenimi in učnimi težavami ter stisko, obenem pa čutijo potrebo po spremembi. Vodja programa je Center za socialno delo Ljubljana Moste–Polje, ki deluje v okviru Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

  • Mladinsko središče Vič – preprečevanje socialne izključenosti, integracija socialno izključenih otrok, mladostnikov in njihovih družin. Vodja programa je Center za socialno delo Ljubljana Vič Rudnik, ki deluje v okviru Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
  • Program Javna dela ponuja zaposlitev za najbolj ranljive skupine (vključno z mladimi) za več kot eno leto. Ker pa program po navadi ne omogoča nadaljnje zaposlitve, problem brezposelnosti (mladih) dolgoročno ostaja nerešen. Kljub temu program ponuja priložnost za pridobivanje (novih) delovnih izkušenj in večjo socialno vključenost mladih, ki so dolgoročno brezposelni. Izvaja se v pristojnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
  • Zmanjševanje razlike v stopnji zaposlitve med moškimi in ženskami je bil ukrep, ki je bil sprejet v okviru Nacionalnega programa za enake možnosti žensk in moških 2015–2020, da bi zvišali stopnjo zaposlitve med ženskami, še posebej mladimi ženskami s terciarno izobrazbo, ter drugimi ranljivimi in prikrajšanimi skupinami. Program se izvaja v pristojnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. V program so vključeni tudi Ministrstvo za notranje zadeve, Urad RS za manjšine in Urad za mladino.
  • Mreža strokovnih ustanov za pomoč otrokom s posebnimi potrebami in njihovim družinam: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je objavilo javni razpis za sofinanciranje aktivnosti za vzpostavitev specializiranih podpornih centrov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami. Strokovnjaki z uporabo novih rešitev, strategij in delovnih metod zagotavljajo podporo družinam, vrtcem, šolam in drugim ustanovam, ki delajo z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami.
  • Nacionalni Izvedbeni načrt nacionalnega programa socialnega varstva 2013–2020 vključuje ukrep v zvezi z medministrsko koordinacijo za začetek projekta Prehod mladih s posebnimi potrebami na trg dela. Cilj projekta je izboljšanje zaposljivosti mladih s posebnimi potrebami, da bi zagotovili večjo enakost s svojimi vrstniki. Program se izvaja v pristojnosti Združenja izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v Republiki Sloveniji. Rok za izvedbo ukrepa je 31. 12. 2018, aktivnosti v okviru ukrepa pa se izvajajo tudi po preteku roka.
  • Gostilna dela – poklicno učenje mladih ponuja poklicno usposabljanje ranljivim skupinam mladih (starim 17–25 let brez formalne izobrazbe, invalidom in osebam s posebnimi potrebami), za katere obstaja tveganje dolgotrajne brezposelnosti zaradi specifičnosti njihovega položaja. Gostilna dela je eden od rezultatov projekta Tovarna dela, ki zagotavlja usposabljanje za mlade s tveganjem socialne izključenosti. Po dokončanju trimesečnega obdobja usposabljanja udeleženci prejmejo potrdilo o nacionalni poklicni kvalifikaciji.
  • Ukrepi lokalnih oblasti vključujejo finančno pomoč – leta 2012 je 16 % občin razpisalo občinsko pomoč za socialno prikrajšane mlade.
  • Društvo center za pomoč mladimSvetovalnica za mlade s podpornimi programi se ukvarja s težavami mladih, povezanimi s šolo, odnosi z bližnjimi, socialno izključenostjo, brezposelnostjo, zlorabo drog in nasiljem. Svetovanje je namenjeno mladim v stiski in se izvaja v obliki osebnih pogovorov.

Financiranje

 

Največji delež sredstev pride iz vladnih in občinskih virov ali iz lastnih sredstev nevladnih organizacij. Projekte večinoma financirajo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Urad Republike Slovenije za mladino. V nekaterih primerih so viri financiranja aktivnosti za socialno vključenost razpršeni in na to temo ni razpoložljivih veliko sistemskih podatkov.

 

Financiranje za izvedbo Izvedbenega načrta za leti 2020 in 2021 je navedeno spodaj.

  • Javni razpis za sofinanciranje programov in projektov romskih društev: za leti 2020 in 2021 je bilo predvidenih 20.000,00 EUR letno.
  • Javni razpis za sofinanciranje programov aktivnosti zvez društev, v katere se združujejo pripadniki romske skupnosti: za leti 2020 in 2021 je bilo predvidenih 193.000,00 EUR letno.
  • Javni razpis za sofinanciranje socialnovarstvenih programov s podpodročji:

1.000.000 EUR

  • PUM: 2020: 2.152.154,54 EUR, 2021: 2.152.124,48 EUR
  • Spodbujanje zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih mladih: 2020: 8.000.000 EUR, 2021: 8.000.000 EUR
  • Svetovalci za dolgotrajno brezposelne mlade: 2020: do 710.800 EUR, 2021: 710.300 EUR

 

Financiranje drugih programov je navedeno spodaj.

  • Subvencioniranje vozovnic Ministrstvo za infrastrukturo nameni 39.800.000 EUR na leto za subvencije.
  • Mreža strokovnih ustanov za pomoč otrokom s posebnimi potrebami in njihovim družinam: Proračun je 4.000.000 EUR.
  • Vstop na trg dela za mlade invalide: Financiranje v višini 4.200.000 EUR (kot je potrjeno z odlokom vlade) bosta zagotovila Evropski socialni sklad in Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020. Eden od kazalnikov je integracija 420 mladih invalidov na leto. Za leto 2020 je namenjenih 1,221,086,20 EUR, za leto 2021 pa 906.040,00 EUR.

 

 

Zagotavljanje kakovosti

 

Urad Republike Slovenije za mladino in drugi pristojni nadzorni organi spremljajo ciljno porabo sredstev, pridobljenih prek javnih razpisov (glej Pravilnik o izvajanju zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju, 20. člen).  Nekateri ukrepi vključujejo spremljanje števila doseženih upravičencev (glej Izvedbeni načrt).

  • Javna razpia za sofinanciranje programov organizacij romske skupnosti: Število programov, število mladih, vključenih v programe aktivnosti organizacij romske skupnosti.
  • Javni razpis za sofinanciranje socialnovarstvenih programov s podpodročji: Število uporabnikov.
  • PUM: Število mladih, mlajših od 26 let, vključenih v programe za izboljšanje socialne vključenosti v okviru ukrepov in programov aktivnega zaposlovanja, po spolu; cilj je 500 na leto (1000 v letih 2016 in 2017), s 50 % žensk.
  • Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov: Število prejemnikov subvencij za stanovanje in razpoložljiva sredstva, stopnja zasedenosti ležišč v javnih in zasebnih ustanovah.

 

Ocenjevalna študija programa PUM je ugotovila, da je 83% sodelujočih svojo udeležbo v programu smatralo kot razlog za (pozitivne) spremembe v njihovih življenjih. Več kot 98 % sodelujočih je svoje izkušnje v programu projektnega učenja za mlade opisalo kot bistveno drugačne od formalnega izobraževanja.

 

Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo je izdal več raziskovalnih poročil o revščini in socialni izključenosti: 

- Revščina in socialna izključenost družin z otroki: materialni in nematerialni obraz revščine (2015)

- Ocena obsega odkritega in skritega brezdomstva v Sloveniji (2010)

- Revščina in socialna izključenost enostarševskih družin (2011)

- Spremljanje in ocenjevanje izvajanja Nacionalnega programa aktivnosti Evropskega leta boja proti revščini in socialni izključenosti (2010)