Status v nacionalni zakonodaji

 

 

Status mladinskega delavca

 

V Sloveniji lahko status mladinskega delavca pridobi katerakoli oseba. Mladinski delavci v Sloveniji so lahko plačani zaposleni ali pa v mladinskih dejavnostih sodelujejo prostovoljno. Različni profili zaposlenih in prostovoljcev lahko delo opravljajo s polnim ali krajšim delovnim časom. Podatki nakazujejo na to, da se večina mladinskih delavcev izobražuje za druge poklice: raziskava iz leta 2006 je pokazala, da je imelo 263 anketiranih mladinskih delavcev 76 različnih poklicev.

 

Od leta 2008 ‘Katalog funkcij, delovnih mest in nazivov’ opredeljuje pet delovnih mest tistih mladinskih delavcev, ki delajo v javnem sektorju, torej v javno financiranih mladinskih centrih (spodnji podatki veljajo od 8. decembra 2018):

 

 

 

 

 

Table 1: Poklic mladinskega delavca v klasifikaciji poklicev v javnem sektorju

Delovno mesto	Tarifni razred (stopnja izobrazbe)	Plačni razred (osnovni, minimalni)	Plačni razred (končni, najvišji)
Mladinski delavec II	IV	17	27
Mladinski delavec I	V	20	30
Koordinator mladinskih programov	VI	23	33
Vodja mladinskih programov	VII/1	30	40
Specialist za mladinsko delo	VII/2	32	42

 

O številu mladinskih delavcev v Sloveniji ne obstajajo uradni podatki.

 

 

Posebni standardi in merila za mladinske delavce

 

Zaenkrat v Sloveniji ne obstajajo minimalni kvalifikacijski standardi za javno financirane ali prostovoljne/neplačane mladinske delavce. Kljub temu pa so v letu 2017 za mladinske delavce odobrili poklicni standard in katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti. Mladinski delavec kot poklic je bil prepoznan kot del Sistema nacionalnih poklicnih kvalifikacij in z njim kot del sistema poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Poklicne standarde, določene na nacionalni ravni, se primerja s pridobljenimi znanji in izkušnjami kandidatov. Poklicne kompetence mladinskih delavcev, opredeljene v poklicnem standardu so (mladinski delavec je zmožen):

 

• načrtovati, izvajati in vrednotiti mladinske programe v sodelovanju z mladimi;
• vzpostavljati in vzdrževati sodelovalne in zaupne odnose z mlado osebo;
• delovati z mladimi v skupinah in timih;
• omogočati mladim pridobivanje kompetenc;
• izvajati dejavnosti za razširjanje rezultatov dela mladih;
• zagotavljati kakovost lastnega dela in skrbeti za lasten osebnostni in strokovni razvoj;
• upoštevati načela trajnostnega razvoja in varovanja zdravja pri delu z mladimi.

 

Poklicni profil mladinskega delavca vključuje različne vrste posameznikov, zlasti znotraj organizacij v mladinskem sektorju. Mladinski delavci vodijo mladinske organizacije ali skupine mladih, izvajajo projektno delo, prostovoljstvo, neformalno izobraževanje in drugo strokovno podporo mladim. Mladinski delavci prav tako pomagajo mladim, da razvijejo svoje spretnosti in talente, zlasti na področju izvenšolskih dejavnosti. Mladinski delavec skupaj z mladimi prav tako izvaja in oblikuje programe za mlade, in je strokovnjak za organizacijo, izvajanje in vrednotenje dejavnosti mladih v njihovem prostem času ter za vključevanje mladih v procese odločanja.

 

 

Izobraževanje, usposabljanje in prepoznavanje veščin

 

 

Poti v začetnem izobraževanju, ki vodijo do kvalifikacije mladinskega delavca

 

Uradni program izobraževanja za mladinskega delavca v Sloveniji ne obstaja, prav tako ni akreditiranih tečajev za mladinsko delo.

 

Fakulteta za socialno delo (Univerza v Ljubljani) v 3. letniku prvostopenjskega študijskega programa Socialno delo v okviru predmeta ‘Koncepti socialnega dela z mladimi’ kot cilj predmeta navaja, da le-ta želi študentke usposobiti za kvalitetno delo z mladimi. Vsebina predmeta navaja, da se znotraj predmeta predstavi oblike dela z mladimi, še posebej v vrtcih in šolah, mladinskih klubih in drugih mladinskih prostorih, na ulici in v skupnosti (glej učni načrt).

 

Študijski program prve stopnje ‘Sociologija in interdisciplinarno družboslovje’ na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru ponuja izbirni predmet ‘Uvod v mladinsko delo in raziskovanje mladine’. V okviru tega predmeta študentje predvidoma pridobijo naslednja prenosljiva znanja: aplikativne veščine za analizo in organizacijo dela s skupinami, projektno delo, veščine organizacije neformalnega kulturnega dogajanja, sposobnost kritične in angažirane teoretske refleksije sodobnega mladinskega kulturnega dogajanja (glej učni načrt).

 

Prvostopenjski (enopredmetni in dvopredmetni) študijski program ‘Pedagogika in andragogika’ na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani kot eno izmed temeljnih kompetenc, ki jih pridobijo študenti, navaja organizacijo vzgojnega dela v centrih mladih (glej predstavitveni zbornik študijskega programa).

 

V okviru dvopredmetnega prvostopenjskega študijskega programa ‘Pedagogika’ na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, študentje v okviru obveznega predmeta ‘Didaktični praktikum’ spoznavajo delo organizatorja in vodje različnih dejavnosti v mladinskih centrih (glej učni načrt).

 

Prvostopenjski dvopredmetni študijski program ‘Sociologija’ in drugostopenjski dvopredmetni pedagoški študijski program ‘Sociologija’ na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani kot eno izmed temeljnih kompetenc ki jih pridobijo študenti, navajata poznavanje in razumevanje položaja, potreb in interesov posameznika/posameznice, še posebej mladostnika/mladostnice.

 

V Sloveniji lahko posameznik pridobi Nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK) Mladinski delavec/Mladinska delavka. Ker v Sloveniji še ni mogoče pridobiti javno veljavne izobrazbe za opravljanje poklica mladinskega delavca, je Urad RS za mladino uvedel pobudo za pripravo Poklicnega standarda in Kataloga standardov strokovnih znanj in spretnosti za poklicno kvalifikacijo mladinski delavec/mladinska delavka, ki temelji na o Resoluciji o Nacionalnem programu za mladino. Predlog pobude je pristojni področni odbor za poklicne standarde obravnaval in odobril marca 2015, zato je Center RS za poklicno izobraževanje (CPI) začel s pripravo predloga poklicnega standarda. Strokovni standard za mladinskega delavca je Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje sprejel decembra 2016, s čimer je mladinski delavec postal poklic. Cilj te kvalifikacije je, da bi postala formalno priznana kvalifikacija, pridobljena na naslednji način:

 

1. Z zaključkom programa poklicnega ali strokovnega izobraževanja
2. S preverjanjem in potrjevanjem Nacionalne poklicne kvalifikacije.

 

Poklic mladinskega delavca je mogoče pridobiti prek Sistema Nacionalnih poklicnih kvalifikacij, kar pomeni, da kandidat pripravi svoj portfelj (npr. potrdila, certifikati, priporočilna pisma…), kjer navede svoje dosedanje izkušnje, ki ga nato zagovarja pred komisijo. V primeru, da kandidat s portfeljem ne dokaže vseh kompetenc iz poklicnega standarda, mora opravljati izpit.

 

 

Usposabljanje za stalno strokovno izpopolnjevanje, ki je na voljo mladinskim delavcem

 

Čeprav v Sloveniji ni mogoče pridobiti formalne izobrazbe za mladinskega delavca ali mladinskega voditelja, je mladinskim delavcem na voljo veliko različnih možnosti usposabljanja v različnih nacionalnih (mladinskih) organizacijah. Glavni izvajalci takšnih usposabljanj so:

 

• Mladinska mreža MaMa;
• Mladinski svet Slovenije;
• Zavod za razvoj mobilnosti mladih (Zavod MOVIT), Nacionalna agencija za mladinske programe Erasmus+
• Zavod center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS);
• nacionalne mladinske organizacije.

 

Teme usposabljanj so na primer: osnovno usposabljanje za vodenje projektov, komunikacijske veščine, odnosi z javnostmi, medkulturno učenje, medgeneracijsko sodelovanje, zbiranje sredstev in upravljanje organizacij. O teh usposabljanjih sicer ni sistematičnih podatkov. Urad za mladino ne izvaja posebnega usposabljanja, vendar (so)financira usposabljanja, ki jih izvajajo organizacije v mladinskem sektorju.

 

 

Primeri treningov:

 

• ‘Usposabljanje osnove mladinskega dela in digitalno mladinsko delo’ Mladinske mreže MaMa. Osredotoča se na osnove mladinskega dela, vizije mladinskih centrov, mladinske politike, vključevanje ranljivih ciljnih skupin v programe mladinskih centrov, digitalno mladinsko delo.

 

• ‘Spletno usposabljanje na temo duševnega zdravja mladih’ Mladinske mreže MaMa. Usposabljanje je bilo organizirano kot odziv na pomembnost teme duševnega zdravja mladih v času pandemije.

 

• ‘Usposabljanje za menedžerje v mladinskih organizacijah’ Mladinskega sveta Slovenije. Namenjen je tistim, ki imajo vodilne vloge v mladinskih organizacijah ali se na tako vlogo pripravljajo. Namen usposabljanja je usposobiti izkušene mladinske voditelje, da odgovorno prevzamejo vodilne vloge v mladinskih organizacijah.

 

• ‘Usposabljanje za trenerje v mladinskem delu’ Mladinskega sveta Slovenije. Namen usposabljanja je usposabljanje trenerjev v mladinskem delu za: pripravo, izvajanje in evalvacijo usposabljanj v mladinskem delu; delo z mladimi odraslimi; oblikovanje sistema celostne rasti za mladinske voditelje v njihovi organizaciji; izobraziti potencialno osebje za »bazen trenerjev« Mladinskega sveta Slovenije.

 

• ‘Izobraževanja za prijavitelje in upravičence’ Zavoda MOVIT, Zavoda za razvoj mobilnosti mladih. Gre za različna mednarodna izobraževanja, seminarji in konference. Usposabljanja so namenjena spodbujanju izmenjave dobrih praks in mednarodnega sodelovanja ter razvoju zmogljivosti organizacij na področju mladinskega dela in razvoju nadaljnjih projektov v okviru programa Erasmus+: Mladi v akciji v Sloveniji.

 

• ‘Youth in Contemporary Society’ je pilotni izobraževalni program na področju mladinskih študij. Poteka v okviru mednarodnega strateškega partnerstva ‘Supporting Evidence-based Education of Youth Workers (SEEYW)’ partnerjev IDIZ (Zagreb), Univerze v Ljubljani in Univerze na Reki, ki je namenjeno krepitvi zmogljivosti mladinskih delavcev. Projekt dolgoročno prispeva k profesionalizaciji mladinskega dela in kakovosti mladinskega dela v partnerskih državah, kot tudi v širšem geografskem kontekstu.

 

• ‘Usposabljanje za mladinske ulične delavce’ Mreže mlada ulica. Namen teoretsko-praktičnega usposabljanja je krepitev mladinskega uličnega dela prek predajanja strokovnih vsebin, ki so potrebne za uspešno delovanje na področju mladinskega uličnega dela.

 

• ‘Odbor za izobraževanje’ Zveze študentskih klubov Slovenije (Zveze ŠKIS). Z usposabljanji in tečaji podpira in pomaga študentskim klubom pri uspešnem in kakovostnem delovanju, spodbuja prenos znanja starejših članov na nove ter podpira in oblikuje neformalno izobraževanje med študenti. Trenerji se skozi celo leto izobražujejo doma in v tujini.

 

• ‘Za zdravje mladih 2.0’ (2017-2019) Združenja slovenskih katoliških skavtov in skavtinj skupaj z Mladinsko zvezo Brez izgovora Slovenija je ponujalo usposabljanja za mladinske voditelje in delavnice, namenjene ozaveščanju in izobraževanju glede dejavnikov tveganja za razvoj odvisnosti in preprečevanje odvisnosti.

 

• ‘Za zdravje mladih 1.0’ (2015/2016) Združenja slovenskih katoliških skavtov in skavtinj skupaj z Mladinsko zvezo Brez izgovora Slovenija in Mladinskim svetom Slovenije je ponujalo tečaje usposabljanja mladinskih voditeljev in mladinskih delavcev na temo zdravja mladih.

 

• ‘Usposabljanje za mladinske karierne svetovalce’ Zavoda Nefilks – tečaj je namenjen mladim in mladinskim delavcem, ki želijo mladim nuditi podporo pri kariernem razvoju. Projekt sofinancirata MIZŠ in Evropski socialni sklad.

 

 

Postopek za potrjevanje spretnosti in kompetenc, ki jih mladinski delavci pridobijo z neformalnim in priložnostnim učenjem

 

V Sloveniji je od leta 2017 mogoče pridobiti Nacionalno poklicno kvalifikacijo mladinskega delavca. Nacionalne poklicne kvalifikacije omogočajo posameznikom, da potrdijo svoje spretnosti in znanja, pridobljene z opravljanjem poklica, prostovoljnim delom, prostočasnimi dejavnostmi, udeležbo v programih neformalnega usposabljanja, samostojnim učenjem itd. Priznanje podeli Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje in usposabljanje. Nacionalne poklicne kvalifikacije potrjujejo usposobljenost za opravljanje določenega poklica. Certifikat je priznan tako na nacionalni kot na evropski ravni (glej poročilo). Druge oblike nacionalnega priznanja mladinskega dela ni.

 

Za prepoznavanje in potrjevanje spretnosti, pridobljenih z mladinskim delom, obstajajo nekatere prakse v mladinskem sektorju (Nefiks, Moje izkušnje, TaPas, MEPI, Mladinska značka v ovkiru TiPovej itd.), ki so bolj ali manj tesno povezane z uveljavljenimi evropskimi platformami (Europass, Youthpass) (za več informacij glej podpoglavje 10.6 Priznavanje in potrjevanje spretnosti, pridobljenih z mladinskim delom).

 

 

Mobilnost mladinskih delavcev

 

 

Vrste dejavnosti, ki jih izvajajo mladinski delavci

 

 

Mobilnost se večinoma izvaja prek številnih evropskih programov, zlasti prek programa Erasmus+ in Evropske solidarnostne enote. Izvedbeni načrt Resolucije o Nacionalnem program za mladino 2013-2022 za leti 2020 in 2021 ima na tem področju poseben cilj: Spodbujanje vključevanja v mednarodno mladinsko delo in učne mobilnosti v mladinsko delo ter njuno krepitev. Za dosego tega cilja sta predvidena dva ukrepa: Erasmus+ Ključni ukrep 1 (Projekti mobilnosti za mlade in mladinske delavce) in Erasmus+ Ključni ukrep 2 (Sodelovanje za inovacije in izmenjava dobrih praks). Oba ukrepa izvaja MOVIT, Nacionalna agencija za program Erasmus+: Mladi v akciji. Ključni ukrep 1 je namenjen podpori učne mobilnost med posamezniki, katere cilj je zagotoviti posameznikom možnost izboljšanja njihovih veščin, povečati njihovo zaposljivost in pridobitev občutka kulturne zavesti.

 

1. Erasmus+: Ključni ukrep 1 (Projekti mobilnosti za mlade in mladinske delavce)

Okvirni znesek zagotovljenih finančnih sredstev, skupno: 2020: 1.809.157 EUR.

 

Ključni ukrep 2 se nanaša na sodelovanja za inovacije in izmenjavo dobrih praks. S tem ukrepom se želi organizacijam omogočiti medsebojna sodelovanja z namenom izboljšanja ponudbe za učeče se in za izmenjavo inovativnih praks. 

 

2. Erasmus+: Ključni ukrep 2 (Strateška partnerstva na področju mladine)

Okvirni znesek zagotovljenih finančnih sredstev, skupno: 2020: 694.276 EUR

 

 

Geografski obseg programov/projektov/pobud

 

Mobilnost mladinskih delavcev običajno poteka na mednarodni ravni, večinoma prek programa Erasmus+ in Evropske solidarnostne enote.

 

Glavni cilji

 

Glavni razlog za mobilnost mladinskih delavcev je predvsem krepitev zmogljivosti - tako posameznikov kot organizacij. Ta mobilnost se večinoma izvaja s pomočjo programa Erasmus+, mednarodnega sodelovanja (TCA). Krepitev zmogljivosti zajema tudi kontaktne seminarje, ustvarjanje partnerstev, iskanje skupnih vsebinskih točk za potencialne nove projekte.