Državna strategija

Šport, telesna pripravljenost in aktivnost mladih je predmet več državnih strategij in programov:

 

1. Resolucija o nacionalnem programu za mladino 2013–2022

Program opredeljuje prednostne naloge in ukrepe v javnem interesu mladih, kot sta denimo zdravje in blaginja. Nacionalni program vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, zajema pa osem ministrstev ter številne agencije in inštitute, med drugim:

• Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,
• Ministrstvo za okolje in prostor,
• Nacionalni inštitut za javno zdravje,
• Agencijo Republike Slovenije za okolje,
• Urad Republike Slovenije za mladino.

 

Predlagani ukrepi zadevajo predvsem zdravje in blaginjo mladih, s poudarkom na spodbujanju duševnega in spolnega zdravja, športnih in telesnih aktivnosti, zdravega življenjskega sloga ter preprečevanju motenj hranjenja, zasvojenosti in rabe drog. Opredeljeni sta bili dve ciljni skupini: mladi, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET) in romska mladina. Za izvedbo predvidenih ukrepov so pripravili Izvedbeni načrt Resolucije o nacionalnem programu za mladino za leti 2016 in 2017, Izvedbeni načrt za leti 2018 in 2019 in Izvedbeni načrt za leti 2020 in 2021. Urad RS za mladino je zadolžen za spremljanje in ocenjevanje programa.

 

Resolucija o nacionalnem programu za mladino 2013–2022 predvideva niz prednostnih ukrepov in njihovih kazalnikov:

Cilj: Spodbujanje redne telesne dejavnosti, uravnoteženega prehranjevanja in vzdrževanja priporočene telesne teže med mladimi (15–29 let)

1. Zagotavljanje sistematičnih pogojev za redno telesno aktivnost. Kazalnik: delež mladih, ki so redno telesno dejavni. Med letoma 2006 in 2014 se je občutno povečal delež mladostnikov, ki svoj prosti čas preživljajo aktivno vsaj dvakrat do trikrat tedensko.

 

2. Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025

Program nagovarja vse starostne kategorije prebivalstva, spodbuja vsakodnevne telesne dejavnosti. Program vodi Ministrstvo za zdravje ter poleg nevladnih organizacij in strokovnih združenj vključuje 16 ministrstev ali upravnih organov in inštitutov. Med njimi so:

• Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport,
• Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
• Ministrstvo za okolje in prostor,
• Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,
• Nacionalni inštitut za javno zdravje.

 

Programski ukrepi zajemajo:

• zavezo za zagotavljanje odprtih zelenih površin za rekreacijo in organiziranih športnih aktivnosti, posebej za socialno šibkejše skupine;
• promoviranje narave kot okolja za rekreacijo in telesno aktivnost;
• spodbujanje aktivnega transporta;
• ukrepe za zagotavljanje dostopnih visokokakovostnih športnih in HEPA programov, ki jih financirajo javni skladi;
• sodelovanje med zdravstvenim, izobraževalnim in socialnim sektorjem ter športnimi klubi in lokalnimi skupnostmi za povečanje telesne dejavnosti pri otrocih, predvsem tistih iz šibkejših socialnoekonomskih skupin.

 

Med mladimi ni točno določenih ciljnih skupin. Akcijski načrt (2019–2022) za izvajanje Resolucije o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 je zasnovan za izvajanje, spremljanje in ocenjevanje natančno določenih ukrepov do leta 2018.

 

3. Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji 2014–2023.

Program vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter poleg nevladnih organizacij in strokovnih združenj vključuje številne upravne organe in inštitute. Med njimi so:

• Ministrstvo za zdravje,
• Ministrstvo za infrastrukturo,
• Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani,
• Nacionalni inštitut za javno zdravje.

 

V okviru Izvedbenega načrta nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji 2014–2023 so glavni cilji programa povečanje deleža športno aktivnih državljanov. Program vključuje ukrepe, s katerimi podpira javne subjekte in njihove programe (tudi šole), ter ostale pobude za mlade (denimo telesna vzgoja v formalnem izobraževanju, športne in obšolske dejavnosti ter telesna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami). Program za svojo ciljno skupino določa učence in dijake s posebnimi potrebami ter zanje opredeljuje posebne ukrepe.

 

4. Strategija za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020.

Program vodi Ministrstvo za zdravje ter vključuje osem ministrstev in dva upravna organa in inštituta. Izvaja se na podlagi Akcijskega načrta za izvajanje strategije Republike Slovenije za zdravje otrok v povezavi z okoljem 2012–2020. Delovanje programa sega do leta 2020. Med štirimi glavnimi temami, ki jih pokriva strategija, je tudi zmanjševanje števila predebelih in poškodb z zagotavljanjem varnega okolja za izvajanje telesnih aktivnosti in uživanje zdrave prehrane.

 

 

Spodbujanje in podpiranje športnih in telesnih aktivnosti med mladimi

 

Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji 2014–2023 služi kot splošni okvir za spodbujanje in podpiranje športnih in telesnih aktivnosti. Nacionalnemu programu sledi Izvedbeni načrt Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji 2014–2023.

Tako podsektorji za športne programe, dogodke in promocijo športa kot tisti za družbeno in okoljsko odgovornost v športu vključujejo vrsto ukrepov za spodbujanje in podpiranje športnih aktivnosti. Med cilji programa so:

1. zagotavljanje vsaj ene ure kakovostnih vodenih športnih vadb dnevno za vse otroke in mladino,
2. posodobitev in dvig kakovosti ter privlačnosti obstoječih programov za prosti čas v okviru športnega izobraževanja otrok in mladine,
3. zagotavljanje vsaj dveh ur brezplačnih, kakovostnih in vodenih prostočasnih aktivnosti tedensko za učence in dijake,
4. spodbujanje povezovanja šol in športnih, dobrodelnih ter drugih organizacij in društev na lokalni ravni za izvajanje mobilnih programov za otroke in mladino s posebnimi potrebami,
5. posodobitev in dvig kakovosti ter privlačnosti dostopnih športnih aktivnosti v okviru izbirnih obštudijskih vsebin,
6. razvijanje nacionalne kampanje za spodbujanje športnega vedenja,
7. promocija ambasadorjev športa, strpnosti in ferpleja;
8. nacionalna kampanja za promoviranje rednega športnega udejstvovanja, več telesne vadbe, zdrave prehrane in ohranjanja zdravega življenjskega okolja.

 

Program ponuja tudi natančno opredeljene ukrepe za spremljanje in ocenjevanje aktivnosti.

 

Nacionalni program razpolaga z naslednjimi viri javnega financiranja:

1. lokalni organi (kjer se aktivnosti izvajajo),
2. pristojna ministrstva:
   • Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport,
   • Ministrstvo za finance,
   • Ministrstvo za obrambo,
   • Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo,
   • Ministrstvo za notranje zadeve,
3. Fundacija za šport,
4. Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij,
5. Evropski strukturni skladi.

 

Letni program športa določa obseg javnega financiranja ter aktivnosti in projekte, s pomočjo katerih se izvajajo ukrepi nacionalnega programa. Letni program športa 2017 je predvideval 5.065.772 EUR javnih sredstev. Letni program športa 2018 je predvideval 6.420.325 EUR.

Nekatere druge pobude za spodbujanje in podpiranje športnih in telesnih aktivnosti med mladimi so navedene spodaj:

1. Naučimo se plavati deluje vse od leta 1994. Glavni namen tega programa je povečati število plavalcev ter s pomočjo plavalnih tečajev in preizkusov izboljšati plavalne sposobnosti otrok in mladine. Letno se obdeluje podatke, pridobljene prek programa, in z njimi analizira plavalne sposobnosti na državni ravni.

 

2. Mladi planinec deluje od leta 1969. Mlade želi usmeriti v zdrav način življenja v naravi ter jim predstaviti osnove gorništva in varnostnih ukrepov v gorah.

 

3. Programi za vključevanje mladih invalidov v šport in športne organizacije.

 

Zgornji programi upoštevajo smernice Evropske unije glede telesnih aktivnosti, kot so ohranjanje in izboljšanje mišične moči in vzdržljivosti, kar ima za posledico povečanje funkcionalne zmogljivosti za opravljanje vsakodnevnih življenjskih dejavnosti in ohranitev gibalnih funkcij, vključno z močjo in ravnotežjem.

Telesna vzgoja v šolah

Osnovne šole imajo obvezne 2–3 šolske ure (45 minut) telesne vzgoje tedensko. Srednje šole imajo obvezne 1–3 šolske ure (45 minut) telesne vzgoje tedensko.

 

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport vodi nacionalno shemo za promocijo obšolskih HEPA dejavnosti, imenovano Zdrav življenjski slog. Cilj projekta je osnovnošolce spodbuditi k zdravemu življenjskemu slogu. Trenutno s programom dosežejo 20–30 % osnovnošolcev, poleg obveznih ur telesne vzgoje v šolah pa nudijo še pet dodatnih ur telesne aktivnosti tedensko. Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025, ki so ga sprejeli leta 2015, promovira tudi aktivno pot v šolo.

 

Z Akcijskim načrtom Nacionalnega programa želijo otroke spodbuditi, da se vključujejo v obšolske dejavnosti na področju športa, načrt pa podpirajo z naslednjimi ukrepi:

1. vplivanje na vsebino in organizacijske posodobitve športnih programov in spodbujanje njihove izvedbe na kraju šolanja,
2. sofinanciranje celoletnih športnih programov, ki znatno pripomorejo zdravju v kraju šolanja,
3. sofinanciranje športnih dogodkov na ravni univerze in države z močnim vplivom na zdravje,
4. spodbujanje nižjih cen športnih storitev in brezplačnih programov za šolarje.

 

Z uvedbo bolonjske reforme telesna vzgoja ni več del višje- in visokošolskih študijskih programov. Opozoriti je treba, da Izvedbeni Nacionalnega programa za mladino 2020–2021 predvideva uvedbo programa »Mladi za mlade«, namenjenega dijakom srednjih strokovnih in poklicnih šol ter študentom, ki je predlagan tudi zaradi ukinitve obveznih ur športne vzgoje v študijskem programu. Program »Mladi za mlade« uvaja dodatne, brezplačne ure športnih aktivnosti za navedene skupine mladih

 

Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport ustanovam priporoča, da telesne aktivnosti izvajajo med odmori, oziroma t. i. aktivnimi odmori. Med drugim priporoča naslednje aktivnosti:

1. Rekreacijski/aktivni odmori
   1. Cilji rekreacijskih odmorov:
      1. zadovoljiti potrebo po igri, sreči, veselju;
      2. zmanjšati utrujenost in negativne posledice sedenja;

• sproščati in obnavljati umske moči;

1. motivirati za delo ter podpirati enostavnejše in boljše delo;
2. ustvariti sproščeno okolje;
3. spodbuditi zdrav način življenja v prihodnosti.

1. Aktivni odmor običajno vključuje:
   1. štafetna tekmovanja,
   2. osnovne igre,

• igre z žogo,

1. igre z baloni,
2. igre z vrvjo,
3. igre s kamenčki,

• zabavne igre.

 

2. Zanimive športne dejavnosti
   1. Gre za aktivnosti, s katerimi želimo otrokom zagotoviti dnevni odmerek športa, nadgraditi osnovno športno vzgojo v šoli ali približati ostale športe, ki so na voljo v prostem času.

 

3. Športna tekmovanja
   1. Šolska športna tekmovanja predstavljajo pomembno vez med športno vzgojo v okviru šole in aktivnostmi v prostem času.
   2. Pomembno je, da otroku ovire (kar je tudi tekmovanje) predstavimo kot izziv, ki je obenem zdrav za razvoj njegove osebnosti. Seveda tovrstne aktivnosti kličejo po primernem številu zahtev in omejitev.
   3. Osnovni nameni šolskih tekmovanj so sodelovanje, medsebojno tovarištvo in primerjanje znanja. S spodbujanjem primerne tekmovalnosti in sodelovanja, zdravega rivalstva, spoštovanja pravilnega športnega obnašanja, strpnosti in sprejemanja različnosti se med osnovnošolci izoblikujejo pozitivni vedenjski vzorci.

 

4. Športni programi
   1. Podrobne informacije so na voljo v podpoglavju Spodbujanje in podpiranje športnih in telesnih aktivnosti med mladimi.

 

Pedagoško podporo nudi Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, kjer so v Raziskovalnem vodiču zbrani viri s področja predšolske in šolske športne vzgoje, motorike, dejavnosti na prostem, iger z žogo, zimskih dejavnosti, plavanja, atletike, gimnastike, planinstva, plesa in vodnih dejavnosti. Dostop do naročenih tujih virov zunaj lokacije UL je omogočen študentom in zaposlenim na UL prek storitve dostopa na daljavo.

 

Sodelovanje in partnerstva

 

Celotna strategija Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji 2014–2023 predvideva sodelovanje ter partnerstva med številnimi institucijami in zainteresiranimi stranmi. Kljub temu pa želi predvsem ustvariti partnerstva med šolami, športnimi društvi, dobrodelnimi in drugimi organizacijami na lokalni ravni, ki zadevajo otroke in mladino s posebnimi potrebami. Sredstva, potrebna za izvajanje letnih programov športa na nacionalni ravni, določita Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (za državni proračun) in Svet Fundacije za šport za sredstva iz iger na srečo. Na lokalni ravni ta sredstva določijo občinski sveti. Na podlagi tega so bili izvedeni ukrepi iz podsektorja 6.1.3 Akcijskega načrta za izvajanje strategije Republike Slovenije za zdravje otrok v povezavi z okoljem 2012–2020:

 

• Nabor in promocijsko gradivo ter druga orodja za ozaveščanje, izobraževalni program in njegovo izvajanje (razvoj in izvajanje usposabljanja za zdravstveno osebje in delavce v izobraževalnih ustanovah za preprečevanje poškodb/zastrupitev);
• razvit program svetovanja in izvajanja (razvoj in izvajanje programov zdravstvenega izobraževanja in svetovanja za preprečevanje poškodb/zastrupitev ter spodbujanje vključevanja v tečaje prve pomoči);
• učni pripomočki in izobraževanje za vzgojitelje in učitelje v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (vključitev vsebin preprečevanja poškodb/zastrupitev in prve pomoči v redni učni načrt za vzgojno-izobraževalne ustanove).

 

Ni informacij o javnih sredstvih, ki so na voljo za podporo sodelovanju in oblikovanju partnerstev.