Upravljanje

 

V Sloveniji je več glavnih akterjev, ki sodelujejo pri oblikovanju politik na področju socialnega vključevanja mladih. Glavni nosilec socialnega vključevanja v Sloveniji je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Drugi vladni uradi in agencije, ki so odgovorni za izvajanje politik in programov socialnega vključevanja mladih so Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport; Ministrstvo za notranje zadeve; Ministrstvo za infrastrukturo; Urad Republike Slovenije za mladino, Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

 

Drugi pomembni javni akterji so 16 centrov za socialno delo z 62 enotami; 35 centrov za zaposlitveno dejavnost; 10 kriznih centrov za mlade; Mladinski dom Jarše; Prevzgojni dom Radeče; Zavod za slepe in slabovidne otroke Ljubljana; Sklad RS za razvoj kadrov in štipendije ter slovenske občine.

 

V Sloveniji se izvajanje nekaterih storitev prenaša iz javnega v zasebni sektor. Nekatere od teh storitev lahko izvajajo nevladne organizacije, ki pogosto same dajejo pobude za izvajanje nekaterih potrebnih storitev. Po oceni javnega interesa za storitev lahko vlada zagotovi subvencije. Ta model se je izkazal za posebej učinkovitega na področju socialnega varstva, kjer so se izvajali uporabnikom prijazni projekti visoke kakovosti. Nevladne organizacije, ki so glavni akterji spodbujanja socialne vključenosti mladih, so: Mladinski svet Slovenije; Mladinska mreža MaMa; Mladinski sveti lokalnih skupnosti; Fundacija Pohorski bataljon; Zavod BOB; Društvo Center za pomoč mladim.

 

Glavni nosilec delitve odgovornosti za izvajanje socialne politike mladih je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je odgovorno za izvajanje ustreznih programov in imenovanje izvajalcev programov.

 

Odgovornosti izvajalskih institucij so naslednje:

• ZRSZ (Zavod RS za zaposlovanje) je ključna ustanova na slovenskem trgu dela, ki izvaja številne projekte. Mladi se večinoma prijavijo na ZRSZ z namenom iskanja zaposlitve, uveljavljanja nadomestila za brezposelnost ali pokrivanja stroškov osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Osnovna zakonodaja, ki ureja delo ZRSZ, vključuje Zakon o urejanju trga dela, Zakon za uravnoteženje javnih financ in Pravilnik o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja.
• Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je javni zavod, ki ga statut zavezuje, da zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje. Njegova glavna naloga je zagotoviti učinkovito zbiranje in distribucijo javnih sredstev, da bi zagotovili visoko kakovost storitev zavarovancem v zvezi s temi sredstvi. Koristi obveznega zdravstvenega zavarovanja vključujejo pravico do storitev zdravstvenega varstva in do določenih finančnih koristi. Mandat in dejavnosti zavoda ureja Statut Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
• Inštitut RS za socialno varstvo raziskuje in analizira socialno vključenost/izključenost mladih. Pripravlja in vzdržuje vrsto podatkovnih zbirk za socialno pomoč in socialne storitve, vključno z eksperimentalnimi in razvojnimi programi. Spremlja izvajanje različnih vladnih programov z uporabo specializiranih sistemov kazalnikov in zagotavlja informacijsko podporo. z zbiranjem in analizo podatkov. Vlada ga je leta 1996 ustanovila kot javni zavod. Osnovna zakonodaja, ki ureja delovanje zavoda, vključuje Resolucijo o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020, Statut Inštituta za socialno varstvo in Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo.

 

 

 

Urad Republike Slovenije za mladino je glavni vladni akter na področju mladih v Sloveniji in nadzoruje pripravo Nacionalnega programa za mladino. Program temelji predvsem na medresorskem sodelovanju in celovitem pristopu ter obravnava zmanjšanje revščine in socialno vključenost mladih na številnih področjih politike, vključno z zaposlovanjem in trgom dela, izobraževanjem, stanovanjskimi vprašanji in zdravjem. 

 

Spodaj so navedeni drugi pomembni javni akterji:

• Centri za socialno delo (CSD) zagotavljajo socialne storitve in druge naloge. Zakon o socialnem varstvu navaja naloge, ki jih izvajajo centri za socialno delo, vključno s storitvami socialnega varstva, nalogami, ki jim jih kot javnemu organu določa zakonodaja, in nalogami, ki jim jih nalagajo druge uredbe.
• Varstveno delovni centri zagotavljajo storitve socialnega varstva. Zakon o socialnem varstvu navaja, da ti centri opravljajo naloge vodenja in nege ter organizirajo zaposlovanje pod posebnimi pogoji za odrasle z duševno ali telesno prizadetostjo.
• Krizni centri za mlade mladim nudijo zavetje in nego ter druge oblike pomoči. Ti centri delujejo na podlagi letne pogodbe med Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter pristojnim centrom za socialno delo.
• Inštitut RS za socialno varstvo pripravlja in vzdržuje nabor podatkovnih zbirk za socialno pomoč in socialne storitve, vključno z eksperimentalnimi in razvojnimi programi. Spremlja izvajanje številnih vladnih programov, tako da vzpostavi specializirane sisteme kazalnikov in zagotavlja informacijsko podporo z zbiranjem in analiziranjem podatkov. Vlada ga je ustanovila leta 1996 kot javni institut (glej Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo).
• Mladinski dom Jarše je javna ustanova, katere poslanstvo je vzgoja in izobraževanje otrok in mladih, ki so žrtve nasilja, zanemarjanja in zlorabe (tako imenovani otroci s posebnimi potrebami in motnjami vedenja). Ponuja podporo otrokom in najstnikom, ki zaradi različnih razlogov ne živijo s svojimi starši ali skrbniki. Mladinski dom Jarše deluje na podlagi letne pogodbe z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport.
• Prevzgojni dom Radeče je prevzgojni dom za mladoletnike s pripornim nalogom za prevzgojni zavod.
• Zavod za slepo in slabovidno mladino Ljubljana je edina javna ustanova v Sloveniji, ki se ukvarja z izobraževanjem otrok z motnjami vida (vključno s tistimi z več motnjami) od predšolske vzgoje do konca srednješolskega izobraževanja.
• Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije je osrednja državna upravna ustanova za razvoj človeških virov, ki ponuja štipendije za študij in raziskave.

 

V Sloveniji se izvajanje določenih storitev prenese z javnega na zasebni sektor. Nekatere od naštetih storitev lahko zagotavljajo nevladne organizacije, ki pogosto same začnejo opravljati nekatere potrebne storitve. Po oceni javnega interesa za storitev lahko vlada zagotovi subvencije. Ta model se je izkazal za posebno učinkovitega na področju socialnega varstva, kjer so bili izvedeni visokokakovostni uporabnikom prijazni projekti.

 

Spodaj so navedeni glavni akterji, ki spodbujajo socialno vključenost mladih.

• Mladinski svet Slovenije je mreža državnih mladinskih organizacij v Sloveniji, ki spodbujajo in promovirajo socialno vključenost mladih, in je objavila dokument Socialna vključenost mladih (2014).
• Mladinska mreža MaMa vključuje in predstavlja organizacije, ki se ukvarjajo z aktivnostmi mladinskih centrov. Na lokalni ravni so mladinski centri pomembni pri spodbujanju mladinskega dela in socialne vključenosti.
• Ustanova Pohorski bataljon želi spodbujati vključenost mladih pri reševanju socialnih vprašanj.
• Mladinski sveti lokalnih skupnosti
• Zavod BOB je vključen v neformalno izobraževanje, mladinsko ulično delo, kulturne aktivnosti, socialno podjetništvo in spodbujanje aktivne participacije mladih pri socialnih dogodkih.
• Društvo Center za pomoč mladim

 

Poleg zgoraj omenjenih akterjev je Projektno učenje za mlade uradno prepoznan program neformalnega izobraževanja za brezposelne mlade, stare od 15 do 25 let, ki nimajo poklicnih kvalifikacij ali kompetenc in doživljajo družbeno praznino, ki je posledica pomanjkanja podpore in pomoči. Osnovni namen programa je pomagati mladim, ki zgodaj zapustijo šolanje in nimajo poklicnih kvalifikacij, da premagajo socialno izključenost, tako da se jih spodbuja, da znova vstopijo v izobraževalni sistem, da pridobijo kvalifikacije za ciljno stopnjo izobrazbe. Program tudi opremi mlade s spretnostmi in kompetencami za iskanje dela in vstop na trg dela.

 

Eden od načinov, na katerega se daje prednost integriranim pristopom, zlasti v ukrepih v javnem sektorju, je nagrajevanje sprejetja celovitih strategij za mlade, na primer s Certifikatom Mladim prijazna občina. Eno od ključnih meril za prejem tega certifikata je strateško obravnavanje vprašanj mladih.

 

Certifikat prepoznava samoupravne lokalne skupnosti, ki so uspešno izvedle vertikalne in horizontalne ukrepe mladinske politike, ki vključujejo mlado generacijo za spodbujanje neodvisnosti. Ocena učinkovitega izvajanja daje poseben poudarek naslednjim področjem: sistematično obravnavanje vprašanj mladih, mladinske participacije, mladinskih organizacij, mladinskih informacij, zaposlovanja mladih, izobraževanja mladih, stanovanjske politike in mobilnosti mladih. Trenutno ima ta certifikat 35 slovenskih občin, vendar se od vseh občin pričakuje, da izpolnjujejo te odgovornosti. Mladi in občina – Inštitut za mladinsko politiko trenutno izvaja javni razpis za pridobitev ali podaljšanje certifikata z veljavnostjo od 2021 do 2025.

 

Slovenske občine delujejo tudi na področju socialne vključenosti mladih, na primer na področju stanovanjskih vprašanj, kjer imajo občine pristojnost za reševanje stanovanjskih težav državljanov. V okviru nacionalnega stanovanjskega programa je bilo predlagano, naj Stanovanjski sklad Republike Slovenije samostojno ali v sodelovanju z zainteresirano občino zgradi majhno stanovanjsko skupnost za mlade kot pilotni projekt, pri čemer bi občina zagotovila zemljišče za projekt. Poleg tega imajo občine pristojnost na področju politike zaposlovanja (npr. ukrepi za spodbujanje zaposlovanja mladih) in zdravstvene politike (npr. subvencije za mlade ženske za cepljenje proti HPV). Občine financirajo tudi nekatere programe socialne varnosti.

 

 

Medsektorsko sodelovanje

 

Kot je navedeno v Nacionalnem programu za mladino 2013–2022, so za socialno vključenost mladih odgovorna različna ministrstva (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za notranje zadeve).

Sodelovanje Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je predvideno tudi v nekaterih drugih ukrepih Resolucije o Nacionalnem programu za mladino 2013–2022. MDDSZ na primer sodeluje z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport na področju izboljševanja in krepitve programov, ki spodbujajo in podpirajo socialno vključenost mladih z manj priložnostmi.

 

Projekt Projektno učenje za mlajše odrasle (PUM) je javno prepoznan program splošnega izobraževanja, ki ga je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport sprejelo julija 1999. PUM je eden od prvih javnih programov za splošno izobraževanje odraslih, ki je pripravljen v skladu z reformo učnega načrta. Izvajajo ga javne in zasebne ustanove, ki so registrirane kot ponudniki javno priznanih izobraževalnih programov za odrasle. Ponudniki morajo izpolnjevati zahteve za zadostno število aktivnih mentorjev. Program PUM trenutno podpira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, izvaja pa ga 12 organizacij (seznam).