Okvir politike/pravni okvir

 

Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju opredeljuje mladinsko delo, kot je navedeno spodaj:

 

organizirana in ciljno usmerjena oblika delovanja mladih in za mlade, v okviru katere mladi na podlagi lastnih prizadevanj prispevajo k lastnemu vključevanju v družbo, krepijo svoje kompetence ter prispevajo k razvoju skupnosti. Izvajanje različnih oblik mladinskega dela temelji na prostovoljnem sodelovanju mladih ne glede na njihove interesne, kulturne, nazorske ali politične usmeritve (3. člen).

 

Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju tudi določa, da državna in lokalna uprava predstavljata javni interes v mladinskem sektorju (6. člen). Svet Vlade Republike Slovenije za mladino je posvetovalno telo, ki pomaga pri odločanju o mladinskih zadevah in mladinskem sektorju.

 

Dva pristopa javne politike obveščata mladinsko delo v Sloveniji: vertikalna perspektiva in v zadnjem času poudarjena horizontalna perspektiva. Razvoj mladinskega dela in širitev mladinskega sektorja na splošno sta se v zadnjih letih krepila, kar je omogočilo uvedbo zakonodaje leta 2010. V okviru vertikalne perspektive je bil uveden Zakon o mladinskih svetih, medtem ko horizontalna perspektiva vključuje Resolucijo o nacionalnem programu za mladino, ki je v pristojnosti različnih ministrstev (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za zdravje in drugi) in zagotavlja, da so mladinske zadeve vključene na dnevni red politike.

 

Ker za poklic mladinskega delavca ni možnosti za formalno izobraževanje, je Urad za mladino na podlagi Resolucije o nacionalnem programu za mladino dal pobudo za pripravo poklicnega standarda in kataloga standardov strokovnega znanja in veščin za mladinske delavce. Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje je 2. junija 2017 potrdil Katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti, ki priznava certifikat Nacionalne poklicne kvalifikacije Mladinski delavec/Mladinska delavka; NPK. Cilj je, da NPK postane uradno priznana kvalifikacija, ki se pridobi na naslednji način:

 

1. Končan program poklicnega ali strokovnega izobraževanja

 

2. Preverjanje in potrjevanje NPK

 

Pred imenovanjem skupine, ki se je ukvarjala s pobudo za NPK, je bila na pobudo Mladinskega sveta Slovenije in Socialne akademije ustanovljena strokovna skupina za posvetovanje o ustreznih standardih. Cilj je bil zagotoviti strokovno podporo v procesu razvoja NPK. Skupino je sestavljalo več mladinskih organizacij, med njimi predstavniki Socialne akademije, Mladinske mreže MaMa, Sindikata Mladi Plus, Mladinskega združenja Brez izgovora in Mladinskega sveta Slovenije. V tem primeru je jasno, da lahko mladinske organizacije igrajo pomembno vlogo pri oblikovanju javne politike, povezane z mladimi.

 

Glavni vključujoči programi za mlade in ciljne skupine

 

Zavod NEFIKS je mladinska organizacija, ki mladim v Sloveniji svetuje, naj pri iskanju zaposlitve kot referenco upoštevajo svoje neformalno pridobljeno znanje. Zavod ponuja svetovanje in tutorstvo na tem področju, namenjeno tudi mladim z manj priložnostmi.

 

Obstoječi programi mladinskega dela so na splošno namenjeni vsem mladim, vendar se vključevanje mladih z manj priložnostmi spodbuja na javnih razpisih Urada RS za mladino za sofinanciranje programov mladinskega dela (prek katerih mladinsko delo v Sloveniji financirajo javni organi). "Mladi z manj priložnostmi" se na splošno nanašajo na socialno-ekonomsko prikrajšane mlade (vključno z begunci) in mlade s posebnimi potrebami. Vključevanje teh mladih v programe mladinskega dela se spodbuja, ni pa obvezno za pridobitev sredstev.

 

Ponudniki mladinskega dela na področju socialnega vključevanja za mlade

 

Glavni ponudniki mladinskega dela v Sloveniji so (nevladne) organizacije, ki delajo z mladimi. Te organizacije imajo status delovanja v javnem interesu (v mladinskem sektorju), zato imajo dostop do vrste instrumentov v mladinskem sektorju, vključno s finančnimi instrumenti. Ponudniki mladinskega dela so odgovorni za:

- širjenje informacij o potrebah mladih z manj priložnostmi in

- zastopanje interesov socialno izključenih oseb.

 

Nekatere izmed teh organizacij in njihovi projekti so:

1. Mreža Mlada ulica Zavoda BOB je neprofitna nevladna organizacija, ki mladim v Ljubljani ponuja alternativne načine preživljanja časa kot le zbiranje na javnih mestih. Projekt z mladimi in lokalnimi skupnostmi ustvarja nove rešitve, ki izboljšujejo kakovost soobstoja. Cilj Mreže Mlada ulica je spodbujanje socialne vključenosti mladih, dajanje glasu mladim in izpostavljanje vprašanj z njihove perspektive.
2. Dnevni center za otroke in mladostnike – MISS je neprofitna nevladna nacionalna storitev informiranja in svetovanja za mlade, ki sodeluje s 16 regionalnimi in lokalnimi centri za informiranje in svetovanje po vsej Sloveniji. Lokalni centri z uporabo evropskih standardov in načela splošnega informiranja mladih širijo informacije v svojem lokalnem prostoru ter zagotavljajo svetovanje in pomoč pri izbiri primernih informacij.
3. Socialna akademija spodbuja družbeno odgovornost med slovenskimi državljani prek izobraževanja, raziskav in kulturnih dejavnosti, ki predstavljajo njene tri sestavne enote. Njene glavne dejavnosti vključujejo različne oblike izobraževanja, kulturne in izobraževalne večere, pripravo številnih publikacij, kulturne prireditve in mednarodne aktivnosti.
4. Voluntariat – SCI Slovenija je neprofitna nevladna organizacija, ki koordinira prostovoljsko delo in mednarodne delovne tabore v Sloveniji. Organizira usposabljanja za prostovoljce in prostovoljsko delo po Sloveniji, kjer in ko je to potrebno, v sodelovanju z lokalnimi skupinami, združenji in drugimi organizacijami na področjih, kot so varovanje narave, mirovno izobraževanje in pomoč prikrajšanim ter podpira iniciative skupin in posameznikov, ki se ukvarjajo s prostovoljnim delom. Poleg tega zagotavlja in širi informacije o prostovoljskemu delu v Sloveniji in drugih državah ter združuje mednarodne akcije, ki spodbujajo sodelovanje med ljudmi različnih narodnosti, religij, kultur in političnih prepričanj na podlagi prepričanja, da lahko tako razumevanje drugih vodi do nenasilnega razreševanja konfliktov.
5. Slovenska filantropija je dobrodelna organizacija, ki v javnem interesu deluje od leta
6. Cilj njenih programov je izboljšanje kakovosti življenja v skupnosti in zastopanje socialno šibkih oseb. Osrednja dejavnost Slovenske filantropije je spodbujanje prostovoljstva.
7. Društvo zaveznikov mehkega pristanka je mladinska nevladna organizacija, ki deluje na področjih mladinske kulture, neformalnega izobraževanja, sodobne umetnosti ter družbenih in humanitarnih dejavnosti. V zadnjem času je posebno pozornost namenila projektom na področju medijskega izobraževanja, filma, videa in multimedije. Organizacija je vključena v vrsto dejavnosti na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni, da bi spodbudila aktivno participacijo mladih prek različnih oblik medijev.
8. Cilj programa Za zdravje mladih je zmanjševanje in preprečevanje bolezni, povezanih z nezdravim življenjskim slogom pri mladih. Koordinira ga nacionalna mladinska organizacija Brez izgovora Slovenija. V osemnajstmesečnem programu in kampanji je organizacija Brez izgovora Slovenija povezala več članskih mladinskih organizacij v Sloveniji (Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, Mladinska organizacija Brez izgovora Slovenija, Zveza tabornikov Slovenije in Mladinski svet Slovenije), Nacionalni inštitut za javno zdravje ter nacionalni televizijski in radijski program.

 

 

Trening in usposabljanje za mladinske delavce v programih socialnega vključevanja

 

Mladinsko delo je bilo vključeno v Operativni program Republike Slovenije za razporeditev strukturnih in kohezijskih skladov za podporo razvoja kakovostnih sistemov na področju mladinskega dela, zagotavljanja strokovnih kvalifikacij za mladinske delavce in za nadgradnjo izobraževanja in usposabljanja mladinskih delavcev. Za to, da oseba postane mladinski delavec ali mladinski voditelj, v Sloveniji trenutno ni potrebna formalna izobrazba, različne organizacije pa zagotavljajo različne oblike usposabljanja in podpore za mladinske delavce. Eno od prioritetnih podpodročij Nacionalnega programa za mladino 2013–2022 je ustvarjanje kapacitet za kakovostno mladinsko delo in vzpostavitev nacionalnega sistema za izobraževanje in usposabljanje mladinskih delavcev in mladinskih voditeljev. Financiranje bo zagotovljeno v okviru razpoložljivega proračuna Republike Slovenije in lokalnih skupnosti pod okriljem Urada za mladino v sodelovanju z mladinskim sektorjem, Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Zavodom RS za šolstvo in lokalnimi skupnostmi.

 

Številne organizacije v Sloveniji ponujajo redna usposabljanja. Ena izmed takih je Zveza tabornikov Slovenije, ki redna usposabljanja ponuja za svoje člane. Ti spodbujajo razvoj vodstvenih in organizacijskih sposobnosti in kompetenc, strokovnega znanja na področju taborništva ter različna znanja in spretnosti. Za vsak tečaj/usposabljanje so določeni pogoji za sodelovanje. Mladinska mreža MaMa združuje in zastopa organizacije, ki vodijo mladinske centre ali so aktivne na področju mladinskega dela v Sloveniji. Ponuja tudi programe usposabljanja za vse, ki delajo z mladimi in mlade. Voluntariat - Zavod za mednarodno prostovoljno delo Slovenija ponuja tečaje in usposabljanja za osebe, ki delajo z mladimi ter organizira brezplačne seminarje za prostovoljce in tabore za voditelje tabornikov.

 

Finančna podpora

 

Ob upoštevanju evropskih kohezijskih sredstev se je povečalo financiranje za dejavnosti mladinskega dela, ki spodbujajo socialno vključenost. Urad Republike Slovenije za mladino je od samega začetka sofinanciral mladinsko delo in programe mladinskega organiziranja, pri čemer je po navadi zagotovil od 10 do 30 odstotkov proračuna nevladne organizacije.

 

Zagotavljanje kakovosti

 

Trenutno v Sloveniji ni nobenega sistema zagotavljanja kakovosti za področje socialne vključenosti. Tanja Pipan je izpostavila nekatera pomembna vprašanja v svojem magistrskem delu Vloga mladinskega dela pri integraciji socialno izključene mladine (2014).