Način financiranja mladinske politike

 

Urad za mladino sofinancira programe mladinskega dela že od začetka svojega obstoja. Razpoložljiva sredstva za programe mladinskega leta 2015 so znašala 1,2 milijona EUR, sredstva v enaki višini pa so bila dodeljena tudi za leti 2016 in 2017 (skupno 2,4 milijona EUR za obe leti). Za leti 2018/2019 in za leti 2020/2021 je bilo (obakrat) dodeljenih 2,9 milijona EUR (1,45 milijona EUR letno). Za leti 2018 in 2019 so se povišala sredstva za 500.000 EUR (kar je 20,6 odstotni dvig).

 

Nacionalni program za mladino, ki je bil sprejet leta 2013 za obdobje 2013–2022, predvideva vrsto različnih ukrepov na področju izobraževanja, zaposlovanja in podjetništva, stanovanj, zdravja in dobrega počutja, socialnega položaja mladih, razvoja mladinskega sektorja, kulture in ustvarjalnosti, dediščine in medijev. Razpoložljiva sredstva za vrsto ukrepov, opredeljenih v Nacionalnem programu za mladino za leto 2015 so znašala 169 milijonov EUR (vključena evropska sredstva). Dodeljena sredstva v letu 2016 so znašala 199,6 milijona EUR.

 

Kaj se financira

 

Ukrepi nacionalnega programa za mlade zajemajo naslednja področja:

• izobraževanje (izboljšanje kompetenc mladih; povečanje mednarodne mobilnosti študentov),
• zaposlovanje in podjetništvo (lažji začetek delovne kariere mladih; izboljšanje kakovosti zaposlitve; omogočanje boljšega usklajevanja poklicnega, zasebnega in družinskega življenja),
• stanovanjska problematika (zagotavljanje zmogljivosti in sistemske dostopnosti stanovanj za mlade; cenovno dostopna stanovanja za mlade in vzpostavitev podpornih mehanizmov)
• zdravje in dobro počutje (spodbujanje redne telesne dejavnosti, uravnotežene prehrane in vzdrževanje priporočene telesne teže med mladimi; preprečevanje kajenja in prvih poskusov kajenja, tvegane in škodljive rabe alkohola in prepovedanih drog, zagotavljanje zdrave in varne zabave za mlade ter boj proti nasilju in vandalizmu v športu; krepitev skrbi za spolno in reproduktivno zdravje mladih ter načrtovanje družine; spodbujanje pozitivnega duševnega zdravja med mladimi in zmanjšanje umrljivosti zaradi samomora med mladimi; zagotavljanje višje ravni varnosti in zdravja pri delu za mlade delavce; izboljšanje prometne varnosti ter zmanjšanje števila poškodb in smrti mladih v prometu; izboljšanje potovalnih navad med mladimi kot zaveza k trajnostni mobilnosti; zmanjšanje vpliva spreminjajočega se okolja na zdravje mladih),
• socialni položaj mladih in razvoj mladinskega sektorja (spodbujanje participacije in zastopanosti mladih žensk in moških; spodbujanje ustanavljanja in razvoja organizacij v mladinskem sektorju, razvoj ključnih področij mladinskega sektorja in zagotavljanje delovanja neorganizirane mladine; spodbujanje sodelovanja in krepitev mednarodnega mladinskega dela ter učne mobilnosti v mladinskem delu; krepitev segmenta raziskav in analiz na področju mladine; spodbujanje prostovoljstva med mladimi; spodbujanje trajnostnega načina družbenega delovanja s poudarkom na prehodu v nizkoogljično družbo in zeleno gospodarstvo; večja socialna vključenost mladih z manj priložnostmi),
• kultura in ustvarjalnost, dediščina, mediji (skrb za dostopnost kakovostne kulturne ponudbe in sodelovanje mladih v kulturi; skrb za pismenost v slovenskem jeziku, drugih maternih in tujih jezikih ter medijsko pismenost; kultura in ustvarjalnost sta družbeno priznana kot temelj splošne izobrazbe vsakega posameznika).  

 

Finančna odgovornost

 

Vsako ministrstvo je odgovorno za dodelitev proračunskih sredstev za ukrepe v zvezi z nacionalno mladinsko politiko. Poročilo o izvajanju ukrepov Nacionalnega programa za mladino pripravlja Urad za mladino, sprejme pa ga nacionalni parlament. Pravilno in racionalno porabo javnih sredstev spremlja Računsko sodišče Republike Slovenije, ki ocenjuje skladnost delovanja s predpisi in smernicami ter stroškovno učinkovitost delovanja.

 

 

Uporaba evropskih sredstev

 

Med letoma 2009 in 2016 so bili objavljeni štirje javni razpisi za uporabo evropskih sredstev za mladinski sektor.

 

1. Evropski sklad za regionalni razvoj (13 milijonov EUR v obdobju 2009–2011): Do konca leta 2011 je bilo s podporo ESSR v Sloveniji ustanovljenih deset novih mladinskih centrov, katerih skupna nastanitvena kapaciteta je 420 ležišč, njihova naložbena vrednost pa znaša približno 13 milijonov EUR. Pričakuje se, da bodo centri imeli skupno 20.000 nočitev na leto, zagotovili pa bodo najmanj trideset novih delovnih mest.

 

2. Evropski socialni sklad (4 milijoni EUR v obdobju 2010–2012): S posebnim razpisom za ustanovitev osmih vsebinskih mrež so bili dodeljeni 4 milijoni EUR, s čimer so se združile mladinske organizacije in zunanji partnerji, njihov cilj pa je zagotavljanje boljšega usposabljanja za mlade na področju socialnih, državljanskih in kulturnih kompetenc. Vse mreže se osredotočajo na kakovostno usposabljanje človeških virov v okviru nastajajoče kompleksne družbe, ki temelji na formalnih in neformalnih oblikah in metodah izobraževanja.

 

3. Evropski socialni sklad (0,8 milijon EUR leta 2014): Cilj razpisa je bilo sofinanciranje projektov nevladnih organizacij v mladinskem sektorju za razvoj socialnih in državljanskih kompetenc mladih.

 

4. Evropski socialni sklad (5 milijon EUR v obdobju 2016–2018): Cilj razpisa je podpora inovativnih načinov mladinskega dela ter zaposljivosti in zaposlovanja mladih znotraj tega okvirja.