Slovenija ima dolgo tradicijo prostovoljnega dela. Le-to ima posebej pomembno vlogo pri reševanju najtežjih socialnih problemov in pri izpostavljanju težav posameznikov in skupin, kjer državne ustanove še niso vključene ali pa so prenehale biti vključene. Prostovoljsko delo izvajajo predvsem nevladne organizacije, kot so društva, zasebne ustanove, fundacije, vendar tudi nekatere javne ustanove (na področju zdravstva, socialne varnosti in izobraževanja). Viri financiranja prostovoljskih dejavnosti so razpršeni in o tem je na voljo malo sistematičnih podatkov. Velik delež sredstev prihaja iz državnih, občinskih, evropskih virov ali iz lastnih sredstev nevladnih organizacij.

V Sloveniji ni enotnega javnega organa, ki bi bil odgovoren za prostovoljstvo. Vključena so različna ministrstva in vladni uradi. Ministrstvo za javno upravo vodi postopek priprave nove nacionalne Strategije razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva, ki temelji na Zakonu o prostovoljstvu v Sloveniji. Ministrstvo za javno upravo je prav tako eden izmed ključnih akterjev pri spodbujanju prostovoljstva v Sloveniji.

Na podlagi Zakona o prostovoljstvu je vlada ustanovila Svet Vlade Republike Slovenije za spodbujanje razvoja prostovoljstva, prostovoljskih in nevladnih organizacij. Svet spremlja, ugotavlja in ocenjuje stanje prostovoljskih in nevladnih organizacij ter daje pobude za spodbujanje njihovega razvoja ter predloge za pripravo in sprejem predpisov in ukrepov, potrebnih za izvajanje nacionalnih politik, povezanih s prostovoljskimi in nevladnimi organizacijami.

Slovenija še ni uvedla nacionalne strategije ali programa na področju prostovoljstva mladih. Resolucija o nacionalnem programu za mladino 2013-2022 pa uvaja prostovoljstvo mladih in spodbujanje prostovoljstva mladih kot svoj pomemben cilj. Med prednostnimi usmeritvami programa je spodbujanje prostovoljstva med mladimi in zmanjšanje deleža mladih, ki se nikoli ne vključujejo v prostovoljske dejavnosti.