Sistemi napovedovanja
Slovenska vlada podpira poklicno izobraževanje, usposabljanja in praktična znanja, ki so bila v Sloveniji predolgo zanemarjena. Vlada Republike Slovenije je junija 2015 sprejela tudi Politiko štipendiranja (2015-2019), decembra 2019 pa Politiko štipendiranja 2020-2024. Leta 2016 je vzpostavila mesečno štipendijo v višini 100 EUR za izobraževanje na področju deficitarnih poklicev (npr. kamnosek, pek, mesar, mizar, gozdar, električar, dimnikar). Ta štipendija je zagotovila 1,2 milijona evrov posameznikom prek 1000 štipendij in zagotovila, da je bilo delodajalcem razpoložljivih dovolj kadrovskih virov. Slovenija s takimi štipendijami spodbuja vpis mladih v nadaljevalne programe poklicnih in tehničnih programov za usposabljanje za poklice, po katerih je na trgu povpraševanje.
MDDSZ poleg štipendij izvaja tudi program Regijska štipendijska shema. Ministrstvo prek tega programa sofinancira štipendije podjetij, da bi preprečili beg možganov iz določenih regij v Republiki Sloveniji. Program poleg tega delodajalce spodbuja, da dajejo večji poudarek razvoju in načrtovanju človeških virov v svojih podjetjih, saj izberejo prejemnike štipendij. Ciljna skupina tega programa vključuje delodajalce v različnih regijah v Sloveniji in mlade, vpisane v poklicno izobraževanje in usposabljanje, dodiplomsko ali podiplomsko izobraževanje.
Projekt Inženirke in inženirji bomo! poskuša zadovoljiti potrebe slovenskega gospodarstva, ki mu primanjkuje inženirjev. Ustvarjalci projekta in sodelujoča podjetja obiskujejo srednje šole, da bi ustvarili interes za poklicno pot v inženirstvu in znanosti. Častni pokrovitelj projekta je predsednik Borut Pahor.
V Sloveniji ni celovite strategije za spretnosti in veščine ali vladne platforme za primanjkljaje spretnosti in veščin na državni ali regionalni ravni. MDDSZ ustvarja politike ujemanja spretnosti in veščin, pri čemer uporablja podatke ZRSZ in drugih ustanov, kot je Urad za makroekonomske analize in razvoj, ki se ukvarjajo z zbiranjem in analiziranjem informacij o zahtevah trga dela. ZRSZ tudi izvaja redne ankete potreb delodajalcev, vendar se ne izvajajo nobene koordinirane raziskave o primanjkljajih ali presežkih spretnosti in veščin.
Strokovnjaki na področju IKT
Potrebe po strokovnjakih na področju informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) v Sloveniji se povečujejo. Januarja 2016 je MIZŠ razvilo novo strategijo za IKT v izobraževanju: Strateške usmeritve nadaljnjega uvajanja IKT v slovenske VIZ do leta 2020. Dokument vključuje vse stopnje izobrazbe. Strateške usmeritve so bile usklajene s strategijo DIGITALNA SLOVENIJA 2020 – Strategija razvoja informacijske družbe do leta 2020, ki jo je Vlada Republike Slovenije sprejela marca 2016.
MIZŠ je podprlo tudi projekt CODE Q - Učenje programiranja s samodejno generiranimi namigi, inovativno iniciativo za spodbujanje spretnosti programiranja. Program je odprt vsem in ga je mogoče uporabiti za samostojno učenje ali kot dodatek rednemu pouku.
Poleg tega je CPZ – Center za promocijo znanja razvil iniciativo, usmerjeno k ujemanju spretnosti in sposobnosti posameznika s potrebami trga dela. Ponujal je tudi tečaje usposabljanja, na primer take, ki so se osredotočali na računalniške spretnosti.
Strokovnjaki na področju zdravstva
Pred desetimi leti se je država odločila povečati vpis na Medicinsko fakulteto v Ljubljani, ustanoviti novo Medicinsko fakulteto v Mariboru in sprejeti Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij zdravnik, zdravnik specialist, doktor dentalne medicine in doktor dentalne medicine specialist (leta 2011), kar je pripeljalo do uvoza tujih zdravnikov. Pri pripravi strateškega dokumenta Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025 »Skupaj za družbo zdravja« je Ministrstvo za zdravje pripravilo sistemsko analizo potrebe po zdravnikih v Sloveniji in razvilo načrt usposabljanja za dodatno zdravstveno osebje. Predvidevali so spremembe v izobraževanju zdravstvenih specialistov, dodatno financiranje za izobraževanje zadostnega števila manjkajočih profilov zdravstvenih delavcev in ukrepe za ustvarjanje dodatne motivacije za specializacijo na področjih z visokim povpraševanjem.
Razvoj spretnosti in veščin
Leta 2013 je MIZŠ izvedlo analizo položaja visokošolskih diplomantov na trgu dela ob upoštevanju prejšnje analize učinkovitosti študij, razmer na trgu dela in zaposljivosti. Visokošolske ustanove so dobile poziv za zmanjšanje števila razpoložljivih mest v programih humanistike in družbenih ved za 20 % za študijsko leto 2012/13. Vse visokošolske ustanove so upoštevale to direktivo.Fakulteta za družbene vede je začela zmanjševati vpis v programih z več kot 20 mesti. Univerza v Mariboru je dve zaporedni študijski leti zmanjšala število razpoložljivih mest v številnih programih, s čimer se je število mest v ekonomiji zmanjšalo za več kot 50 %, v pravu in gradbeništvu za okoli 30 % in v logistiki za okoli 18 %. Kljub zmanjšanju vpisa v programe družboslovja in humanistike na javnih fakultetah pa so bile ustanovljene zasebne fakultete, ki delujejo izključno na teh dveh področjih.
Kot je navedeno v Resoluciji o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011–2020, morajo vsi študijski programi zagotoviti pridobivanje znanja, spretnosti in kompetenc v skladu z nacionalnim okvirom kvalifikacij in ključnih kompetenc: inovativnost, kritično razmišljanje, komunikacija v maternem jeziku, kulturna zavest in izražanje, zmožnost delovanja na mednarodnem področju in informacijska pismenost.
MDDSZ poskuša izboljšati konkurenčnost mladih s projektom Institucionalno usposabljanje za brezposelne osebe (leta 2016 imenovan Neformalno izobraževanje in usposabljanje za mlade). Mlade brezposelne osebe se lahko udeležijo tečajev, predavanj in seminarjev na teme, kot so jeziki, računalniki, obratovanje viličarjev, skladiščenje, varjenje in vodoinštalacija. Država je v letih 2016, 2017/2018 in 2019 sofinancirala programe Usposabljanje na delovnem mestu – mladi, Usposabljanje na delovnem mestu – mladi 2017/2018 in Usposabljanje na delovnem mestu – mladi 2019, ki ciljajo na mlade brezposelne. Ti so v okviru programa vključeni v usposabljanje na delovnem mestu. Poleg tega skuša država dvigniti zaposlenost mladih še z drugimi ukrepi, kot je Zaposlimo mlade. Subvencije so namenjene delodajalcem, ki so zaposlili mlade iskalce zaposlitve, ki so uspešno opravili usposabljanja v okviru tako imenovanih "inovativnih projektov zaposlovanja".
Program Projektno učenje za mlajše odrasle je bil razvit za motiviranje mladih odraslih, ki so prenehali šolanje pred zaključkom, da zaključijo izobraževanje in pridobijo nove spretnosti ter da jim ponudi informacije in svetovanje glede morebitnih novih učnih poti. Da bi zagotovili večjo prilagodljivost programa posebnim potrebam ranljivih mladih, je bil program pred kratkim razširjen. Poleg spodbujanja mladih, da se vrnejo v formalno izobraževanje, je več poudarka na aktivnostih, ki bodo pomagale mladim, ki ne želijo nadaljevati formalnega izobraževanja, postati bolj konkurenčni na trgu dela.
Center za spodbujanje znanja je ponujal usposabljanja za ujemanje spretnosti in sposobnosti posameznika s potrebami trga dela. Tečaji so vključevali specialistično prodajalsko usposabljanje, računovodsko usposabljanje, tečaje nemščine in angleščine ter računalniške tečaje.
Strategija razvoja Slovenije 2014–2020 in Slovenski okvir kvalifikacij zagotavljata ogrodje za razumevanje, koliko pomena daje vlada razvoju spretnosti in sposobnosti, da bi ublažili težavo pomanjkanja usposobljenosti.