Formalni mehanizmi posvetovanja
Obstoj zakonskih določb
Maja 2010 je bil sprejet Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju. Svet Vlade
Republike Slovenije za mladino opredeljuje kot posvetovalno telo, ki nudi pomoč pri odločanju o zadevah s področja mladih in mladinskega sektorja (glej 8. člen). Svet Vlade RS za mladino ponuja možnost podajanja predlogov, spodbud in priporočil vladi in pristojnim ministrstvom za izvajanje zavezanosti h krepitvi mladinskega področja, še posebej sektorskih javnih politik.
Zakon o skupnosti študentov, ki ga je Državni zbor sprejel leta 1994, v 6. členu zagotavlja sodelovanje predstavnikov študentskih organizacij v vseh zadevah, ki se nanašajo na interese študentov na državni in lokalni ravni. Zakon o skupnosti študentov je bil tudi pravna podlaga za vladno odločitev o ustanovitvi Sveta Vlade RS za študentska vprašanja. Zakon o mladinskih svetih zagotavlja priložnosti za udeležbo mladih pri sprejemanju zakonskih in drugih predpisov, ki vplivajo na življenje in delo mladih (glej 5. člen).
Ravni posvetovanja, metode posvetovanja, rednost posvetovanj
Svet Vlade RS za mladino je posvetovalno telo za zadeve, povezane z mladimi, na državni ravni. Kot strokovno posvetovalno telo Vlade Republike Slovenije zagotavlja pomoč v postopkih odločanja, povezanih s študentskimi vprašanji (glej poglavje 5.3, Svet Vlade Republike Slovenije za mladino). Z mladimi se je mogoče posvetovati tudi na lokalni ravni, saj imajo nekatere občine poseben organ (npr. odbor, komisijo) za mlade, kjer so mladi vključeni in lahko sodelujejo. Svet Vlade RS za mladino sprejema stališča ali odločitve po dnevnem redu. Odločitev se sprejme, če zanjo glasuje večina predstavnikov mladinskih organizacij in združenj ter večina predstavnikov vlade. Svet Vlade Republike Slovenije za mladino se sestane vsaj enkrat na četrtletje, seje pa skliče in vodi predsednik sveta. Z mladimi se posvetujejo tudi na Svetu Vlade RS za študijska vprašanja (državna raven). Svet za študijska vprašanja obravnava in ponuja mnenja o materialih, povezanih z vzpostavitvijo in izvedbo politik, povezanih s študentskimi vprašanji. Svet Vlade RS za študentska vprašanja tudi sprejema stališča ali odločitve po dnevnem redu. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina prisotnih članov. Svet Vlade RS za študentska vprašanja se po navadi sestane vsak mesec ali vsaj enkrat na dva meseca.
Leta 2010 je bil sprejet Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju, ki opredeljuje strukturiran dialog in njegov pomen pri oblikovanju mladinske politike na državni in lokalni ravni. Strukturiran dialog je odprt, transparenten, dolgoročen, kontinuiran in sistematičen dialog med mladimi in odločevalci na državni in lokalni ravni v mladinskem sektorju. S to opredelitvijo strukturiran dialog v Sloveniji ni povezan le s političnimi razpravami in dialogom, povezanim z evropskim sodelovanjem na področju mladih, temveč je širši proces posvetovanja z mladimi. Nacionalni program za mladino 2013–2022 opredeljuje razvoj trajnostnih mehanizmov posvetovanja z mladimi kot enega od najpomembnejših ciljev, obenem pa tudi poudarja strukturiran dialog kot pomemben del teh posvetovanj. Da bi dosegli te cilje, je Urad za mladino uvedel spodaj naveden instrumente:
- administrativna podpora za Svet Vlade RS za mladino, vključno s predhodno pripravo Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju, ki je opredelil pravno podlago za njegovo delovanje,
- zagon portala Mlad.si, spletne strani za spodbujanje članov mladinskega sektorja pri udeležbi v oblikovanju mladinske politike,
- letna pogodba z Mladinskim svetom Slovenije za izvedbo procesa strukturiranega dialoga na nacionalni, regionalni in lokalni ravni,
- regijska posvetovanja z lokalnimi ključnimi akterji pri oblikovanju mladinske politike, vključno z mladimi, mladinskimi organizacijami, mladinskimi centri in odločevalci na lokalni in nacionalni ravni.
Glavni akter v strukturiranem dialogu v Sloveniji je Mladinski svet Slovenije. Mladinski svet Slovenije s finančno podporo Urada za mladino uporablja različne metode posvetovanja z mladimi:
- Lokalna posvetovanja/delavnice z mladimi o ustreznih temah v različnih mestih po Sloveniji. Sklepi teh lokalnih posvetovanj so podlaga za razvoj nadaljnjih dejavnosti na nacionalni ravni.
- Nacionalna konferenca, kjer lahko mladi s strokovnjaki iz različnih strokovnih področij razpravljajo o temah in sklepih lokalnih posvetovanj. Na nacionalni konferenci je oblikovan končni dokument, ki je po navadi predstavljen na Evropski mladinski konferenci in ki prestavlja resolucijo o obravnavanem vprašanju.
- Spletni vprašalnik za mlade, prek katerega se zberejo in analizirajo različna mnenja široke skupine mladih.
Akterji
Mladinski akterji
V okviru Sveta Vlade Republike Slovenije za mladino predstavniki spodaj navedenih mladinskih organizacij zagovarjajo interese mladih (glej poglavje 5.3 za več informacij o Svetu Vlade Republike Slovenije za mladino):
- nacionalne mladinske organizacije,
- Mladinski svet Slovenije,
- Študentska organizacija Slovenije,
- Dijaška organizacija Slovenije,
- mladinske organizacije v reprezentativnih sindikatih,
- mladinski centri,
- lokalni mladinski sveti,
- druge nevladne organizacije, aktivne na področju mladih.
V okviru Sveta Vlade RS za študentska vprašanja spodaj navedeni akterji zagovarjajo interese študentov in mladih:
- Študentska organizacija Slovenije,
- Študentski svet Univerze v Ljubljani,
- Študentski svet Univerze v Mariboru,
- Študentski svet Univerze na Primorskem,
- Študentski svet Univerze v Novi Gorici.
Nacionalni pripravljalni proces za izvajanje strukturiranega dialoga na ravni EU vodi Mladinski svet Slovenije. Proces vodi Nacionalni usmerjevalni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki naslednjih mladinskih akterjev: Mladinski svet Slovenije in Mreža MaMa.
Posebne ciljne skupine:
Nobenih določb ni za posebne ciljne skupine, vendar Resolucija o nacionalnem programu za mladino 2013–2022 poudarja potrebo po povečani politični in socialni udeležbi pri mladih z manj priložnostmi.
Za Svet Vlade Republike Slovenije za študentska vprašanja so ciljna skupina študenti.
Državni organi
Svet Vlade Republike Slovenije za mladino je ustanovil štiri različne delovne skupine za obravnavo najpomembnejših tem za razvoj mladinske politike v Sloveniji. Ključni državni organi v teh delovnih skupinah so:
- Urad Republike Slovenije za mladino (zagotavlja organizacijske in administrativne naloge za Svet),
- Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport,
- Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,
- Ministrstvo za notranje zadeve,
- Ministrstvo za javno upravo,
- Ministrstvo za pravosodje,
- Ministrstvo za finance.
V Svetu vlade RS za študentska vprašanja so vključeni predstavniki spodaj navedenih javnih akterjev:
- Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport,
- Ministrstvo za kulturo,
- Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,
- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
- Ministrstvo za zdravje,
- Ministrstvo za finance,
- Ministrstvo za okolje in prostor,
- Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo,
- Ministrstvo za infrastrukturo,
- Urad Republike Slovenije za mladino.
V procesu strukturiranega dialoga so v Nacionalni usmerjevalni odbor, ki vodi proces, vključeni spodaj navedeni javni akterji:
- državna agencija programa Erasmus+: Mladi v akciji,
- Urad Republike Slovenije za mladino,
- Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport,
- Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Druge zainteresirane strani
Poleg obsežnega seznama ustreznih vladnih in nevladnih akterjev, ki sodelujejo v navedenih postopkih posvetovanja na državni ravni, so mladinske organizacije, ki delujejo na lokalni ravni, pomembne v postopkih oblikovanja politik na ravni občin. V skladu z Zakonom o mladinskih svetih lokalni mladinski sveti zagotavljajo priložnost za udeležbo v oblikovanju politik, ki vplivajo na življenje in delo mladih (glej 5. člen), vendar so bili mladinski sveti ustanovljeni le v nekaterih občinah.
Informacije o obsegu udeležbe mladih
Obseg udeležbe mladih v postopkih oblikovanja politik se ne meri ločeno. Na podlagi zapisnikov sej lahko ugotovimo raven udeležbe na sejah Sveta Vlade RS za mladino in Sveta Vlade RS za študentska vprašanja. Vsebina vsake seje je povzeta na blogu na spletni strani mlad.si.
Primer za dobro prakso strukturiranega dialoga je odprt, transparenten, dolgoročen, kontinuiran in sistematičen dialog med mladimi in odločevalci na državni in lokalni ravni v mladinskem sektorju. Mladinski svet Slovenije si prizadeva odpreti prostor za razpravo in izmenjavo mnenj med mladimi in odločevalci o lokalnih, državnih in evropskih vprašanjih, ki zadevajo mlade, in vzpostavitev sodelovanja med mladimi, mladinskimi organizacijami in odločevalci pri razvijanju skupnih mladinskih politik v Sloveniji.
Rezultati
Glavni rezultati, javna razpoložljivost rezultatov
Za tri glavne postopke posvetovanja je mogoče ugotoviti spodaj navedene rezultate:
Svet Vlade Republike Slovenije za mladino
Povzetki sej Sveta Vlade Republike Slovenije za mladino so na voljo na spletni strani mlad.si. Povzetki zagotavljajo informacije o konkretnih pobudah, ki so jih predlagali mladi. Na podlagi povzetkov sej je vloga mladih predvsem:
- predstavljanje predlogov (poenostavitev pobud od mladih do odločevalcev, uvedba starostnih kvot, spodbujanje dialoga),
- predstavljanje odgovornosti dela ministrstev na področju mladih,
- poslušanje poročil o izvajanju programov s strani državnih organov,
- pridobivanje informacij o pripravi sprememb zakonov v zvezi z mladimi v Sloveniji.
Svet Vlade Republike Slovenije za študentska vprašanja
Zapisniki sej Sveta Vlade Republike Slovenije za študentska vprašanja so na voljo na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Na podlagi zapisnikov sej je vloga mladih v Svetu predvsem:
- predlaganje pregleda aktivnosti na področju politike, ki so v interesu študentov,
- predlaganje sprememb zakonodaje v korist večjih pravic za študente (npr. da študent, ki diplomira, ohrani pravice statusa študenta do konca študijskega leta), - predlaganje razprave o vseh zadevah, povezanih s študenti,
- poslušanje poročil o izvajanju politik v zvezi s študenti.
Strukturiran dialog
Mladinski svet Slovenije je vzpostavil spletno platformo Pobuda.si, ki mladim omogoča, da so aktivno udeleženi v postopkih odločanja. Mladinski svet Slovenije je v sodelovanju z drugimi akterji iz mladinskega sektorja organiziral številne dogodke strukturiranega dialoga v
Sloveniji (več informacij o teh dogodkih je na voljo na spletni strani Mlad.si). Tako sta bili vzpostavljeni dve nacionalni spletni strani za spodbujanje posvetovanja med mladimi in državnimi organi:
- Mlad.si,
- Pobuda.si.
Portal Mlad.si je sistem za informiranje in komuniciranje z mladimi. Namen portala je zbiranje pomembnih informacij za mladinski sektor in predstavljanje informacij na enem mestu. Te informacije vključujejo pobude in predloge za oblikovanje mladinskih politik. Portal je razvil Urad za mladino, da bi okrepili podporno okolje z zagotavljanjem informacij. Uredniško politiko določata Urad za mladino in Mladinska mreža MaMa, nadzorni in uredniški odbori so medsektorski, predloge pa pripravi in potrdi Svet Vlade Republike Slovenije za mladino. Zaradi večje promocije portala se je število uporabnikov od leta 2015 (621 aktivnih uporabnikov januarja 2015) do leta 2016 (2282 aktivnih uporabnikov januarja 2016) bistveno povečalo.
Pobuda.si je portal, ki ga je razvil Mladinski svet Slovenije, podpira pa ga Urad za mladino. Njegov namen je ponuditi mladim več priložnosti za komunikacijo z odločevalci, obveščati mlade in širšo javnost o strukturiranem dialogu kot sestavnem delu mladinske politike ter spodbujati strukturiran dialog kot mehanizem vključevanja mladih. Portal spodbuja aktivno državljansko udeležbo in vključevanje mladih. Namenjen je tudi vključevanju mladih prek različnih mladinskih organizacij in izobraževalnih zavodov (srednje šole, fakultete). Mladi lahko prek spletnega portala predlagajo aktivnosti in ukrepe različnim akterjem ter sodelujejo v postopku odločanja. Portal je razdeljen na tri ravni, glede na to, koga pobuda naslavlja: lokalne zainteresirane strani, nacionalne zainteresirane strani ali evropske institucije. Leta 2014 je bilo več kot 10.000 mladih obveščenih o portalu, 680 pa jih je neposredno sodelovalo v promocijskih dejavnostih. Na portalu je registriranih 165 mladih, 163 pobud je naslovljenih na državne organe in 87 pobud je naslovljenih na lokalne organe. Poleg tega je bilo 500 pobud poslanih v pisni obliki na Mladinski svet Slovenije.
Konkretni rezultati strukturiranega dialoga v obdobju 2010–2015 so navedeni spodaj:
- Več kot tisoč mladih in najmanj 100 odločevalcev je bilo vključenih v projekte, ki so vključevali posvetovanje med mladimi in odločevalci.
- 104 pobude mladih na lokalni ravni in 12 mnenj na državni ravni o potrebnih ukrepih so bili predstavljeni zadevnim odločevalcem. Med drugim so mladi zagnali pobudo Prvi izziv, katere cilj je bil zagotoviti službe brezposelnim mladim, izvedlo pa jo je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
- Vzpostavljeni so bili temelji za stalni dialog med mladimi in odločevalci na lokalni ravni.
- Odločevalci na državni in lokalni ravni so Mladinski svet Slovenije prepoznali kot pristojnega partnerja v dialogu.
Drug pomemben rezultat je nabor programskih dokumentov Mladinskega sveta Slovenije. To so krovni dokumenti, ki opredeljujejo ključne težave udeležbe mladih v postopkih odločanja. Leta 2011 je Mladinski svet Slovenije izdal programski dokument Participacija mladih.
Namen tega programskega dokumenta je bila opredelitev udeležbe mladih in njenih področij, določitev njenega pomena, predstavitev problemov ter predlaganje ukrepov za izboljšanje udeležbe mladih in potrebnih pogojev. Mladinski svet Slovenije je v dokumentu pozval vsa ministrstva, naj delajo na področju mladih, da bi zagotovili udeležbo mladih v postopkih odločanja. Poleg tega lahko ministrstva ponujajo različne možnosti, npr. redno vključevanje mladih predstavnikov v oddelkih, kjer se pripravlja zakonodaja.
Večje pobude za dialog ali razpravo med javnimi ustanovami in mladimi
Poleg že razloženega strukturiranega dialoga, ki služi kot odprt, transparenten, dolgoročen, kontinuiran in sistematičen dialog med mladimi in odločevalci na državni in lokalni ravni v mladinskem sektorju, so bili izvedeni tudi spodaj navedeni obsežni dialogi:
- Mladokracija – Mladi za demokracijo (2019-)
'Mladokracija - mladi za demokracijo' je projekt Mladinske mreže MaMa, ki spodbuja mlade, da postanejo aktivni državljani na vseh ravneh - lokalni (regionalni), nacionalni in nadnacionalni. Projekt želi prispevati h ključnim ciljem mladinskega dialoga, vključno z aktivnim zastopanjem interesov mladih v družbi. Glavni cilj projekta je opremiti mlade z znanjem o procesih odločanja na vseh ravneh in jih aktivno vključiti v dialog z odločevalci. Uresničevanje ciljev projekta bo zagotovljeno z organizacijo in izvedbo dogodkov mladinskega dialoga z neorganizirano in organizirano mladino v lokalnih skupnostih.
Aktivno evropsko državljanstvo (ESE) je projekt Mladinske mreže MaMa, ki se financira iz programa Evropska solidarnostna enota. Namen projekta je obravnavati družbena vprašanja v zvezi z aktivnim državljanstvom na različnih ravneh. Vzpostavljen bo model medvrstniškega informiranja in učenja, s katerim bodo mladi v lokalnih skupnostih organizirali različne dogodke za ozaveščanje na temo državljanstva EU in solidarnosti. Organiziran bo dialog med mladimi in nosilci odločanja, na katerem bo predstavljen načrt ukrepov in predlogov o razumevanju solidarnosti med mladimi.
Vsi smo EU je klasičen projekt strukturiranega dialoga med mladimi in odločevalci. V okviru projekta so bili mladi seznanjeni s prednostmi EU in njenimi mehanizmi za spodbujanje izobraževanja, zaposlovanja in drugimi prednostnimi nalogami EU v zadnjih petih letih. Poleg tega so mladi spoznali svoje novoizvoljene predstavnike v Evropskem parlamentu. Z njimi so bila organizirana posvetovanja, na katerih so bila oblikovana priporočila v zvezi z mladimi na nacionalni in evropski ravni.
Kampanja Partycipiraj je bila osrednja kampanja Mladinskega sveta Slovenije na področju spodbujanja mladih k aktivnemu državljanskemu življenju in aktivni udeležbi v družbenem in političnem življenju. Vsakdo je lahko postal ambasador kampanje in pomagal spodbujati mlade k sodelovanju v družbi in prevzemanju odločanja v svoje roke. Mladim so bile predstavljene različne oblike družbene aktivacije. Kampanja je potekala pred nacionalnimi volitvami leta 2018.
Koalicija mladih je bil projekt, ki je s strukturiranim dialogom spodbujal aktivno državljanstvo. Cilj projekta je bil usposobiti novo generacijo aktivnih mladih, ki bi svoje pobude predali nacionalnim odločevalcem in hkrati pridobili nova znanja, ki bi jim služila za sodelovanje v učinkovitem dialogu v okviru projekta, pa tudi na drugih področjih življenja. Cilj je bil tudi izboljšanje komunikacije, ne le znotraj strokovnega mladinskega sektorja, temveč tudi med drugimi akterji na področju mladine.
Med letoma 2015 in 2016 se je po vsej Sloveniji odvijal projekt Mladi odloča(j)mo. V sodelovanju z mladinskimi organizacijami in izobraževalnimi zavodi (srednje šole, univerze) so bili organizirani sestanki z mladimi. Mladinski voditelji so obvestili mlade o ustanovah in delu EU na področju mladih ter spodbudili mlade, naj razmišljajo in izrazijo svoja stališča. Z vodeno razpravo so želeli doseči izzive in priložnosti za aktivno udeležbo mladih na lokalni in državni ravni.
Poleg tega so povabili mlade ambasadorje, ki so bili (so) odgovorni za izvedbo in promocijo dialoga med mladimi in odločevalci. Namen tega projekta je bil vzpostaviti močnejše partnerstvo med mladimi in lokalnimi oblastmi ter povezati mladinski sektor z odločevalci na državni ravni. Zadnji dogodek tega projekta je bila državna konferenca, ki so se je udeležili mladi, odločevalci z vseh treh ravni in strokovnjaki s področja mladih. Na konferenci so bile predstavljene državne uredbe, ki so jih oblikovali mladi v sodelovanju s strokovnjaki.
Projekt so sestavljali trije deli. Dva sta bila usmerjena k ustvarjanju trajnostnega strukturiranega dialoga in predstavljanju nabora podpornih mehanizmov, medtem ko je tretji predstavljal posvetovanje z mladimi. Konkretni rezultati so bili:
- usposabljanje za trenerje in multiplikatorje na področju strukturiranega dialoga,
- posvetovanje z mladimi na trenutne teme v postopku strukturiranega dialoga na ravni
EU (20 lokalnih dogodkov in delovnih sestankov s predstavniki mladih iz (nacionalnih) mladinskih organizacij),
- trajnostna spletna platforma za komunikacijo med mladimi in političnimi odločevalci.
Glavni cilji projekta so bili ozaveščanje o postopku strukturiranega dialoga z izboljšanjem prepoznavnosti in promoviranjem postopka ter vključevanje več ljudi z različnimi ozadji, ki še niso sodelovali v postopku strukturiranega dialoga.Konkretni rezultati projekta so bili:
- deset neposrednih uličnih dejavnosti, namenjenih mladim, in njihova predstavitev v postopku strukturiranega dialoga,
- video predstavitev strukturiranega dialoga,
- modul za usposabljanje o strukturiranem dialogu in postopku posvetovanja z mladimi za multiplikatorje strukturiranega dialoga (mladinski voditelji, mladinski delavci, mladi aktivisti, mladinski trenerji),
- »razglednice za pobude« kot prostor in priložnost za obravnavanje potreb, predlogov in priporočil mladih, ki so bile poslane ustreznim zainteresiranim stranem,
- posvetovalni seminar o krepitvi vloge mladih za obravnavanje tem, kot so udeležba mladih ali pravice mladih v mladinskem sektorju.